Božja beseda za ponedeljek, 24. marca 2008
Teden družine (19.-25. marec)
Ponedeljek velikonočne osmine
»Oni dve sta pristopili, Jezusu objeli noge in se mu poklonili« (Mt 28,9)Berilo
Jezusa je Bog obudil, mi smo priče
Berilo iz apostolskih del (Apd 2,14.22-32)
Na binkoštni praznik je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede. Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil med vami, kakor sami veste: njega, izdanega po določenem sklepu in Božji previdnosti, ste po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili; toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga imela v oblasti.
David namreč pravi o njem: »Vedno vidim pred seboj Gospoda, ker je ob moji desnici, da ne omagam. Zato se veseli moje srce in raduje moj jezik in v upanju bo počivalo moje telo. Moje duše ne boš pustil v podzemlju in svojemu Svetemu ne boš dal trohneti. Dal si mi spoznati pot življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.«
Bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne; ker pa je bil prerok in je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da posadi potomca njegovega rodu na njegov prestol, se je ozrl v prihodnost in povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v podzemlju in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.
Psalm 16
Evangelij
Aleluja
Aleluja. To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in veselimo se ga. Aleluja.
Sporočite bratom, naj gredo v Galilejo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,8-15)
Tisti čas so žene hitro odšle od groba in so tekle, da bi sporočile njegovim učencem. In glej, Jezus jim pride naproti in pravi: »Pozdravljene!« One pristopijo, mu objamejo noge in ga molijo. Tedaj jim Jezus reče: »Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.«
Ko so bile še na potu, so nekateri stražniki dospeli v mesto in so velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: »Recite: ›Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.‹ Če bi to zvedel poglavar, ga bomo mi pregovorili in bomo naredili, da boste brez skrbi.« Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi do današnjega dne.