Berilo

Danijel razloži skrivnostno pisanje

Berilo iz knjige preroka Danijela (Dan 5,1-6.13-14.16-17.23-28)

Babilonski kralj Baltazar je priredil veliko gostijo svojim tisoč velikašem, in skupaj s temi tisoči je pil vino. V vinjenosti je dal prinesti zlate in srebrne posode, ki jih je njegov oče Nabuhodónozor odnesel iz templja v Jeruzalemu, da bi iz njih pili kralj, njegovi velikaši, njegove soproge in pevke.

Tedaj so prinesli zlate in srebrne posode, ki so jih odnesli iz templja, božje hiše v Jeruzalemu, in pili iz njih kralj, njegovi velikaši, njegove soproge in pevke. Pili so vino in slavili bogove iz zlata in srebra, brona, železa, lesa in kamna.

Ob isti uri so se prikazali prsti človeške roke in so pisali nasproti svečniku na pobeljeni steni kraljeve palače; kralj je opazil dlan roke, ki je pisala. Tedaj je prebledelo kraljevo obličje in njegove misli so ga prestrašile, kolčni zgibi so popustili in njegova kolena so klecala.

Pred kralja so nato pripeljali Daniela. Kralj je spregovoril in rekel Danielu: »Si ti Daniel, eden izmed Judovih ujetnikov, ki jih je kralj, moj oče, pripeljal z Judovega? Slišal sem o tebi, da je duh bogov v tebi in da so pri tebi našli razsvetljenje, razsodnost in izredno modrost. Slišal sem, da moraš dajati razlage in reševati težka vprašanja. Ako torej moreš prebrati pisanje in razložiti njegov pomen, boš oblečen v škrlat, na vratu boš nosil zlato verižico in vladal boš kot tretji v kraljestvu.«

Tedaj je Daniel odgovoril in pred kraljem rekel: »Tvoji darovi naj ostanejo tebi, in svoja darila daj drugemu! Ti, Baltazar, si se vzdignil zoper Gospoda nebes. Posode njegovega templja si dal prinesti predse, in si pil vino iz njih s svojimi velikaši, soprogami in pevkami. Slavil si bogove iz srebra in zlata, brona, železa, lesa in kamna, ki ne vidijo, ne slišijo in nimajo razuma. Toda Boga, v čigar oblasti je tvoj dih življenja in vsa tvoja pota, nisi častil. Zato je poslal dlan roke in je bilo napisano to pisanje. Napisano pa je: Mane, tekel, fares.

To pa je razlaga besed: Mane: Bog je preštel tvoje kraljestvo in mu naredil konec. Tekel: tehtan si bil na tehtnici in najden prelahek. Fares: tvoje kraljestvo bo razdeljeno in dano Medijcem in Perzijcem.«

Spev z odpevom

DanD 3,62-67

Evangelij

Jezus napove preganjanje učencev in Božje varstvo nad njimi

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,12-19)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Po vas bodo stegnili roke in vas preganjali, izdajali v shodnice in ječe ter vlačili pred kralje in poglavarje zaradi mojega imena. Zgodilo pa se vam bo to v pričevanje. Vtisnite si torej v srce, da ne boste naprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom dal zgovornost in modrost, ki ji ne bodo mogli nasprotovati ali ji ugovarjati vsi vaši nasprotniki.

Izdajali vas bodo celo starši in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo izročili v smrt; vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.

Berilo

V veliki žalosti umiram v tuji deželi

Berilo iz 1. knjige Makabejcev (1 Mkb 6,1-13)

Ko je kralj Antioh hodil po goratih deželah, je slišal, da je v perzijski Elimaidi mesto, slavno po bogastvu, srebru in zlatu. V njem da je zelo bogato svetišče; tam da so zlate opreme, oklepi in orožje, kar je tam pustil makedonski kralj, Filipov sin Aleksander, ki je zavladal kot prvi izmed Grkov. Prišel je in skušal mesto zavzeti in opleniti, pa ga ni mogel, ker so meščani zvedeli o tem naklepu. Vzdignili so se v boj zoper njega, tako da je pobegnil in z veliko žalostjo odrinil od tam, da bi se vrnil v Babilon.

Tedaj mu je prišel nekdo v Perzijo sporočat, da so bile poražene vojske, ki so odšle v Judovo deželo. Lizija da je šel na čelu močne vojske, pa so ga Judje premagali, in se okrepili z orožjem, vojnimi krdeli in obilnim plenom, ki so ga odvzeli vojskam, katere so pobili. Da so tudi porušili mališki žrtvenik, ki ga je postavil na oltarju v Jeruzalemu, in da so svetišče kakor prej obdali z visokimi zidovi, prav tako tudi mesto Betsuro.

Ko je kralj to slišal, se je ustrašil in zelo razburil. Zgrudil se je na ležišče in od žalosti zbolel, ker se mu ni zgodilo, kakor je želel. Ostal je tam več dni, ker se ga je vedno znova lotevala otožnost; mislil je, da bo umrl.

Tedaj je poklical vse svoje prijatelje in jim rekel: »Spanje je zbežalo od mojih oči in srce mi je upadlo od skrbi. Dejal sem sam pri sebi: ,V kakšno stisko sem prišel in v kako veliko potrtost, ki me zdaj spreletava! Bil sem spoštovan in priljubljen, dokler sem vladal.' Zdaj pa se spominjam hudega, kar sem storil v Jeruzalemu; vzel sem vse zlate in srebrne posode, ki so bile v njem, in poslal vojske, da bi brez vzroka iztrebile Judove prebivalce. Zdaj vem, da me je zaradi tega zadela ta nesreča. Glejte, v veliki žalosti umiram v tuji deželi.«

Psalm 9

Ps 9,2-4.6.16.19

Evangelij

Bog daje večno življenje

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 20,27-40)

Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Nazadnje je umrla tudi žena. Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja. Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.« In nič več si ga niso upali vpraševati.