Božja beseda za ponedeljek, 24. novembra 2008
Teden Karitas (od nedelje Kristusa Kralja do prve adventne nedelje)
Sv. vietnamski mučenci, obvezni god
Ponedeljek 34. tedna med letom (leto II)
»In je rekel: 'Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi.'« (Lk 21,3)Berilo
Božji izvoljenci so zaznamovani
Berilo iz knjige Razodetja (Raz 14,1-3.4-5)
Jaz, Janez, sem videl: in glej, Jagnje, je stalo na gori Sion in z njim sto štiri in štirideset tisoč njih, ki so imeli zapisano na svojih čelih njegovo ime in ime njegovega Očeta. In slišal sem glas z neba kakor šumenje mnogih voda in kakor bobnenje silnega groma; in glas, ki sem ga slišal, je bil, kakor bi strunarji brenkali na harfe. In peli so kakor novo pesem pred prestolom in pred štirimi živimi bitji in starešinami. In nihče se ni mogel naučiti pesmi razen onih sto štiri in štirideset tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, ki spremljajo Jagnje, kamor gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in Jagnje in v njih ustih se ni našla laž; brezmadežni so.
Psalm 24
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Čujte in bodite pripravljeni, ker ne veste, katero uro pride Sin človekov. Aleluja.
Jezus opozarja na požrtvovalnost revne vdove
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,1-4)
Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča, in rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež.«
Berilo
V veliki žalosti umiram v tuji deželi
Berilo iz 1. knjige Makabejcev (1 Mkb 6,1-13)
Ko je kralj Antioh hodil po goratih deželah, je slišal, da je v perzijski Elimaidi mesto, slavno po bogastvu, srebru in zlatu. V njem da je zelo bogato svetišče; tam da so zlate opreme, oklepi in orožje, kar je tam pustil makedonski kralj, Filipov sin Aleksander, ki je zavladal kot prvi izmed Grkov. Prišel je in skušal mesto zavzeti in opleniti, pa ga ni mogel, ker so meščani zvedeli o tem naklepu. Vzdignili so se v boj zoper njega, tako da je pobegnil in z veliko žalostjo odrinil od tam, da bi se vrnil v Babilon.
Tedaj mu je prišel nekdo v Perzijo sporočat, da so bile poražene vojske, ki so odšle v Judovo deželo. Lizija da je šel na čelu močne vojske, pa so ga Judje premagali, in se okrepili z orožjem, vojnimi krdeli in obilnim plenom, ki so ga odvzeli vojskam, katere so pobili. Da so tudi porušili mališki žrtvenik, ki ga je postavil na oltarju v Jeruzalemu, in da so svetišče kakor prej obdali z visokimi zidovi, prav tako tudi mesto Betsuro.
Ko je kralj to slišal, se je ustrašil in zelo razburil. Zgrudil se je na ležišče in od žalosti zbolel, ker se mu ni zgodilo, kakor je želel. Ostal je tam več dni, ker se ga je vedno znova lotevala otožnost; mislil je, da bo umrl.
Tedaj je poklical vse svoje prijatelje in jim rekel: »Spanje je zbežalo od mojih oči in srce mi je upadlo od skrbi. Dejal sem sam pri sebi: ,V kakšno stisko sem prišel in v kako veliko potrtost, ki me zdaj spreletava! Bil sem spoštovan in priljubljen, dokler sem vladal.' Zdaj pa se spominjam hudega, kar sem storil v Jeruzalemu; vzel sem vse zlate in srebrne posode, ki so bile v njem, in poslal vojske, da bi brez vzroka iztrebile Judove prebivalce. Zdaj vem, da me je zaradi tega zadela ta nesreča. Glejte, v veliki žalosti umiram v tuji deželi.«
Psalm 9
Evangelij
Prim. 1 Kor 15,49
Aleluja
Aleluja. Kakor smo nosili podobo zemeljskega, tako bomo nosili tudi podobo nebeškega. Aleluja.
Bog daje večno življenje
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 20,27-40)
Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Nazadnje je umrla tudi žena. Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja. Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.« In nič več si ga niso upali vpraševati.