Božja beseda za četrtek, 24. januarja 1675

Bratje, Jezus more vedno dajati zveličanje tistim, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da prosi zanje. Spodobilo se je namreč, da imamo takega velikega duhovnika, ki je svet, nedolžen, neomadeževan, ločen od grešnikov in višji od nebes; ki mu ni treba kakor velikim duhovnikom vsak dan poprej darovati za lastne grehe, potlej za grehe ljudstva. Kajti to je storil enkrat, ko je daroval sam sebe. Postava namreč postavlja za velike duhovnike ljudi, obdane s slabostjo, beseda prisege, ki je prišla za postavo, pa postavlja Sina, vekomaj popolnega.

Glavno pri tem, o čemer govorimo, pa je to, da imamo takega velikega duhovnika, ki je sedel na desno prestola veličastva v nebesih in je služabnik svetišča in pravega šotora, ki ga je postavil Gospod in ne človek. Vsak veliki duhovnik je namreč v to postavljen, da daruje dari in daritve; zatorej je treba, da ima tudi kaj darovati. Ko bi bil torej na zemlji, bi niti ne bil duhovnik, zakaj tu so taki, ki darujejo daritve po postavi; in služijo podobi in senci tega, kar je v nebesih, kakor je bilo naročeno Mojzesu, ko je hotel napraviti šotor: »Glej«, je rekel, »da vse narediš po podobi, ki ti je bila pokazana na gori.« Tako pa je dobil toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi srednik boljše zaveze, ki je pač postavljena na boljših obljubah.

Odpev: »Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod.«

Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel,

ali ušesa si mi odprl.

Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal;

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!«

Odpev: »Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod.«

Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;

v zvitku knjige je o meni pisano:

Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli

in tvoja postava je v mojem srcu.«

Odpev: »Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod.«

Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru;

glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš.

V tebi naj se radujejo vsi, ki te iščejo,

in tisti, ki želijo tvoje pomoči.

Odpev: »Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod.«

Tisti čas se je Jezus s svojimi učenci umaknil k morju. Spremljala ga je velika množica iz Galileje; pa tudi iz Judeje, Jeruzalema, Idumeje, z one strani Jordana, iz okolice Tira in Sidona je prišla k njemu velika množica, ko so slišali, kolika dela je izvrševal. Rekel je svojim učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da bi ga ne stiskali. Mnogo jih je namreč ozdravil; zato so tiščali za njim, da bi se ga dotaknili, kateri so bili v nadlogah. Kadar so ga videli hudi duhovi, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin.« In zelo jim je zabičeval, naj ga ne razglasijo.

Bratje in sestre, meni, najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana ta milost, da bi poganom oznanil nedoumljivo Kristusovo bogastvo in vsem pojasnil, kakšen je načrt skrivnosti, od vekov skrite v Bogu, ki je vse ustvaril, da bi se vladarstvom in oblastem v nebesih po Cerkvi zdaj oznanila mnogovrstna Božja modrost, po večnem sklepu, ki ga je izpeljal v Jezusu Kristusu, našem Gospodu, v katerem imamo srčnost in zaupljiv pristop po veri vanj

Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«

Gospodove milosti bom na veke opeval,

vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo.

Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.«

Z nebes si utrdil svojo zvestobo.

Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«

»Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,

prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:

Na veke utrdim tvoj zarod,

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.«

Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«

Našel sem Davida, svojega služabnika,

s svojim svetim oljem sem ga mazilil,

da bi bila vedno z njim moja roka

in ga krepila moja rama.

Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«

Moja zvestoba in moja milost bosta z njim,

v mojem imenu bo zrasla njegova moč;

on me bo klical: Moj oče si ti,

moj Bog in skala mojega zveličanja.

Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.