Božja beseda za petek, 23. oktobra 2009
Petek 29. tedna med letom (leto I)
»Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav?« (Lk 12,57)Berilo
Naša narava nas ovira v prizadevanju za dobro
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 7,18-25)
Bratje, zavedam se, da dobro ne prebiva v meni, v mojem mesu; hoteti namreč je v moji moči, da bi dobro tudi izvrševal, pa ni. Ne delam namreč dobrega, kar hočem, ampak húdo delam, česar nočem. Če pa to delam, česar nočem, ne izvršujem tega več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni.
Čutim torej postavo, da mi je lažje to, kar je húdo, ko vendar hočem delati dobro. Veselim se namreč Božje postave po notranjem človeku, vidim pa v svojih udih drugo postavo, ki nasprotuje postavi mojega duha in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečni človek, kdo me bo rešil telesa te smrti? Vendar pa hvala Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!
Psalm 119
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Jaz sem pot, resnica in življenje, govori Gospod, nihče ne pride k Očetu, razen po meni. Aleluja.
Jezus zahteva, da presojamo znamenja časov
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,54-59)
Tisti čas je govoril Jezus množicam: Kadar vidite, da se oblak vzdiguje od zahoda, takoj pravite: ›Dež bo‹ in tako se zgodi. In kadar vleče jug, pravite: ›Pripekalo bo‹ in zgodi se. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa? Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kaj je prav? Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, si že med potjo prizadevaj, da se z njim spraviš; da te morda ne privleče pred sodnika in te sodnik ne izroči biriču in te birič ne vrže v ječo. Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš tudi zadnjega novčiča.