Božja beseda za petek, 22. avgusta 2025
Devica Marija Kraljica, obvezni god
Petek 20. tedna med letom (leto I)
»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36)Berilo
Noemi in Ruta se vrneta v Betlehem
Berilo iz Rutine knjige (Rut 1,1.3-6.14-16.22)
V času, ko so vladali sodniki, je nastala lakota v deželi. Neki mož (Elímelek) iz Judovega Betlehema je šel, da bi bival kot tujec v moabski deželi s svojo ženo Noémo in dvema sinovoma.
Noemin mož Elímelek pa je umrl in ostala je sama s svojima sinovoma. Ta dva sta si vzela moabski ženi, eni je bilo ime Orfa, drugi pa Ruta; prebivali so tam kakih deset let. Umrla sta tudi obadva sinova, Noema pa je preživela svoja sinova in svojega moža. Nato se je vzdignila s svojima snahama, da bi se vrnila iz moabske dežele; slišala je namreč, da je Gospod obiskal svoje ljudstvo ter jim dal kruha. Orfa se je vrnila k svojim domačim,
Ruta pa je ostala pri njej. Noéma ji je rekla: »Glej, tvoja svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom; pojdi še ti za svakinjo!« Ruta je odgovorila: »Nikar me ne sili, da bi te zapustila in šla proč od tebe! Kajti kamor pojdeš ti, pojdem tudi jaz in, kjer boš ostala ti, bom ostala tudi jaz; tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog.« Tako se je vrnila iz moabske dežele Noéma in z njo njena snaha Moabka Ruta. Prišli sta v Betlehem ob začetku ječmenove žetve.
Psalm 146
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Kdor spolnjuje Kristusovo besedo, v tem je Božja ljubezen zares popolna. Aleluja.
Ljubi Boga in svojega bližnjega
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40)
Tisti čas so farizeji zvedeli, da je Jezus prisilil saduceje k molku, in so se sešli. Nekdo izmed njih, ki je bil učitelj postave, je hotel Jezusa skušati in ga je vprašal: »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?« Jezus mu je odgovoril: »›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Berilo
Sin nam je dan
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 9,1-3.5-6)
Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč. Bogato daruješ radost, veliko veselje delaš; ljudje se veselijo pred tabo, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plen. Ker jarem njegovega bremena in šibo na njegovem hrbtu, palico njegovega zatiralca zlomiš kakor ob dnevu Madiancev.
Ker dete nam je rojeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah in imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru. Njegova je polnost oblasti, miru ne bo konec. Vladal bo na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom. Utrdil ga bo in podprl s pravico in pravičnostjo zdaj in vekomaj. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.
Spev z odpevom
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Pozdravljamo te, Kraljica neba, ki si v telesu nosila Odrešenika; prosi za nas, ponižna in častitljiva Devica. Aleluja.
Elizabeta blagruje Marijino vero
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,39-47)
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala, kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!« Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.«