Berilo

Nerazsodna zaobljuba sodnika Jefteja

Berilo iz knjige Sodnikov (Sod 11,29-39)

Tedaj je prišel Gospodov duh nad sodnika Jéfteja. Šel je skozi Galaad in Manaseja; potem je šel v galaadsko Masfo in od tam zoper Amonove sinove. Jefte pa je naredil zaobljubo Gospodu in rekel: »Če mi res daš Amonove sinove v roke, naj bo Gospodova last tisti, ki mi pride skozi vrata moje hiše prvi naproti, ko se srečno povrnem od Amonovih sinov, in daroval ga bom v žgalno daritev!«

Jefte je šel torej zoper Amonove sinove, da bi se z njimi bojeval, in Gospod jih je dal v njegove roke. Pobil jih je in jim vzel dvajset mest. Bil je to silno velik poraz in Amonovi sinovi so bili ponižani pred Izraelci.

Ko pa je Jefte prišel v Masfo na svoj dom, glej, tedaj mu je prišla naproti njegova hči z bobni in plesom; bila pa je edinka, razen nje ni imel ne sina ne hčere. Ko jo je zagledal, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Joj meni, moja hči! Prav hudo si me potrla. Ti si, ki si me pahnila v nesrečo. Obljubil sem Gospodu in ne morem preklicati.«

Odgovorila mu je: »Moj oče, če si obljubil Gospodu, stôri z menoj, kakor si mu obljubil, ker ti je Gospod dal, da si se maščeval nad svojimi sovražniki Amonovimi sinovi!« Potem je rekla očetu: »Naj se mi dovoli tole: Pusti me dva meseca, da pojdem in se umaknem na gore objokovat svojo mladost s svojimi tovarišicami.« In na gorah je objokovala svojo mladost. Ko sta pretekla dva meseca, se je vrnila k svojemu očetu. In spolnil je na njej svojo zaobljubo, ki jo je naredil.

Psalm 40

Ps 40,5.7-10

Evangelij

Vsi smo povabljeni v Božje kraljestvo

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,1-14)

Tisti čas je Jezus zopet spregovoril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti.

Poslal je spet druge služabnike z naročilom: »Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!« Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili.

Kralj pa se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal tiste ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom: »Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katere koli najdete.« In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.

Ko je pa kralj prišel goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je: »Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?« On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom: »Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.« Zakaj mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.

Berilo

Apostol da tudi svoje življenje

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 2,2-8)

Bratje in sestre, v našem Bogu smo se osrčili, da smo vam z velikim trudom oznanili Božji evangelij, četudi smo, kakor veste, prej v Filipih trpeli in bili zasramovani. Kajti naša pridiga ni iz blodnje, ne iz nečednih nagibov ali zvijačnosti, temveč govorimo tako, kakor nas je Bog imel za vredne, da nam je zaupal evangelij; ne, kakor bi hoteli ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca.

Kajti nikoli nismo bili priliznjeni v govorjenju, kakor veste, nikoli iskali prilike za lakomnost, Bog je priča. Tudi nismo iskali človeške časti ne pri vas ne pri drugih. Kot Kristusovi apostoli bi mogli biti oblastni, toda nastopili smo med vami milo, kakor neguje mati svoje otroke. Tako smo v blagočutju do vas pripravljeni dati vam ne samo Božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, ker ste se nam priljubili.

Psalm 22

Ps 22,1-6

Evangelij

Jezus zaupa Petru svoje ovce

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,15-17)

Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, je rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.«

V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.«