Božja beseda za četrtek, 22. avgusta 2013
Devica Marija Kraljica, obvezni god
Četrtek 20. tedna med letom (leto I)
»Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.« (Mt 22,9)Berilo
Nerazsodna zaobljuba sodnika Jefteja
Berilo iz knjige Sodnikov (Sod 11,29-39)
Tedaj je prišel Gospodov duh nad sodnika Jéfteja. Šel je skozi Galaad in Manaseja; potem je šel v galaadsko Masfo in od tam zoper Amonove sinove. Jefte pa je naredil zaobljubo Gospodu in rekel: »Če mi res daš Amonove sinove v roke, naj bo Gospodova last tisti, ki mi pride skozi vrata moje hiše prvi naproti, ko se srečno povrnem od Amonovih sinov, in daroval ga bom v žgalno daritev!«
Jefte je šel torej zoper Amonove sinove, da bi se z njimi bojeval, in Gospod jih je dal v njegove roke. Pobil jih je in jim vzel dvajset mest. Bil je to silno velik poraz in Amonovi sinovi so bili ponižani pred Izraelci.
Ko pa je Jefte prišel v Masfo na svoj dom, glej, tedaj mu je prišla naproti njegova hči z bobni in plesom; bila pa je edinka, razen nje ni imel ne sina ne hčere. Ko jo je zagledal, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Joj meni, moja hči! Prav hudo si me potrla. Ti si, ki si me pahnila v nesrečo. Obljubil sem Gospodu in ne morem preklicati.«
Odgovorila mu je: »Moj oče, če si obljubil Gospodu, stôri z menoj, kakor si mu obljubil, ker ti je Gospod dal, da si se maščeval nad svojimi sovražniki Amonovimi sinovi!« Potem je rekla očetu: »Naj se mi dovoli tole: Pusti me dva meseca, da pojdem in se umaknem na gore objokovat svojo mladost s svojimi tovarišicami.« In na gorah je objokovala svojo mladost. Ko sta pretekla dva meseca, se je vrnila k svojemu očetu. In spolnil je na njej svojo zaobljubo, ki jo je naredil.
Psalm 40
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Kdor spolnjuje Kristusovo besedo, v tem je Božja ljubezen zares popolna. Aleluja.
Vsi smo povabljeni v Božje kraljestvo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,1-14)
Tisti čas je Jezus zopet spregovoril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti.
Poslal je spet druge služabnike z naročilom: »Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!« Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili.
Kralj pa se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal tiste ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom: »Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katere koli najdete.« In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.
Ko je pa kralj prišel goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je: »Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?« On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom: »Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.« Zakaj mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.
Berilo
Sin nam je dan
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 9,1-3.5-6)
Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč. Bogato daruješ radost, veliko veselje delaš; ljudje se veselijo pred tabo, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plen. Ker jarem njegovega bremena in šibo na njegovem hrbtu, palico njegovega zatiralca zlomiš kakor ob dnevu Madiancev.
Ker dete nam je rojeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah in imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru. Njegova je polnost oblasti, miru ne bo konec. Vladal bo na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom. Utrdil ga bo in podprl s pravico in pravičnostjo zdaj in vekomaj. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.
Spev z odpevom
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Pozdravljamo te, Kraljica neba, ki si v telesu nosila Odrešenika; prosi za nas, ponižna in častitljiva Devica. Aleluja.
Elizabeta blagruje Marijino vero
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,39-47)
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala, kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!« Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.«