Božja beseda za ponedeljek, 22. oktobra 2012
Ponedeljek 29. tedna med letom (leto II)
»Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)Berilo
Bog nas je v Kristusu oživil in nam pripravil mesto v nebesih
Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 2,1-10)
Bratje, tudi vi ste bili nekdaj mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, v katerih ste živeli po šegi tega sveta, po poglavarju oblasti v zraku, po duhu, ki zdaj deluje v sinovih nepokorščine. Med njimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v svojih mesenih strasteh in stregli poželenju mesa in mišljenja ter smo bili po naravi otroci jeze kakor tudi drugi.
Bog, ki je bogat v usmiljenju, pa nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom – po milosti ste rešeni – in z njim vred obudil in nam dal sedež v nebesih z Jezusom Kristusom, da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti z dobrotljivostjo do nas v Jezusu Kristusu.
Z milostjo ste namreč rešeni po veri; in to ne iz sebe, Božji dar je; ne iz del, da bi se kdo hvalil. Zakaj njegovo delo smo, ustvarjeni v Jezusu Kristusu za dobra dela, za katera nas je Bog naprej pripravil, da bi v njih živeli.
Psalm 100
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Jaz sem pot, resnica in življenje, govori Gospod, nihče ne pride k Očetu, razen po meni. Aleluja.
Jezus svari pred napačno skrbjo za prihodnost
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,13-21)
Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«
Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹
Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«