Božja beseda za nedeljo, 21. decembra 2008

Dragi bratje in sestre, dober dan. Danes na četrto in zadnjo adventno nedeljo nas želi bogoslužje pripraviti na božič, ki je že pred vrati, s povabilom k premišljevanju pripovedi o oznanjenju angela Mariji. Nadangel Gabrijel razodene Devici Gospodovo voljo, da bo postala mati njegovega edinorojenega Sina: »Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega« (Lk 1.31-32). Zazrimo se v to preprosto

Dragi bratje in sestre, dober dan. Danes na četrto in zadnjo adventno nedeljo nas želi bogoslužje pripraviti na božič, ki je že pred vrati, s povabilom k premišljevanju pripovedi o oznanjenju angela Mariji. Nadangel Gabrijel razodene Devici Gospodovo voljo, da bo postala mati njegovega edinorojenega Sina: »Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega« (Lk 1.31-32). Zazrimo se v to preprosto dekle iz Nazareta v trenutku, ko je pripravljena božjemu sporočilu reči 'da' in skušajmo doumeti dva bistvena vidika njene drže, ki je za nas zgled, kako se pripraviti na božič.

Najprej njena vera, njena drža vere, ki je v poslušanju Božje Besede ter prepustiti se tej Besedi s popolno razpoložljivostjo razuma in srca. Marija je angelu odgovorila rekoč: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). S svojim 'tukaj sem', polnim vere, Marija ne ve, na katere poti se bo podala, katere bolečine bo morala prenašati, s katerimi tveganji se soočiti. Zaveda pa se, da je Gospod tisti, ki jo prosi. Ona mu popolnoma zaupa in se izroči njegovi ljubezni. To je Marijina vera.

Naslednji vidik Kristusove Matere je sposobnost prepoznati Božji čas. Marija je namreč tista, ki je omogočila učlovečenje Božjega Sina, »v skladu z razodetjem skrivnosti, ki je bila zamolčana skozi večne čase« (Rim 16,25. Učlovečenje Besede je omogočila ravno s svojim ponižnim in pogumnim 'da'. Marija nas uči, kako prepoznati ugoden trenutek, ko Jezus pride v naše življenje in prosi za takojšen in velikodušen odgovor. Skrivnost Jezusovega rojstva, ki se je zgodovinsko zgodil pred več kot dva tisoč leti, se namreč udejanja kot duhoven dogodek v bogoslužju 'danes'. Beseda, ki je dobila bivališče v Marijinem deviškem telesu, med obhajanjem božiča ponovno pride trkati na srce vsakega kristjana. Vsak od nas je poklican odgovoriti, kakor Marija, z osebnim in iskrenim 'da' in se popolnoma dati na razpolago Bogu in njegovemu usmiljenju, njegovi ljubezni. Kolikokrat Jezus pride v naše življenje, kolikokrat nam pošlje angela in kolikokrat se mi tega ne zavedamo, ker smo zaverovani vase, v svoje misli, zaposleni in celo v teh dneh popolnoma v pripravah na božič ter se ne zavemo, da je On prišel in trka na vrata našega srca, prosi za gostoljubnost, prosi za 'da', kakor za tisti Marijin. Neki svetnik je govoril: »Bojim se, da bo Gospod prišel«. Pa veste zakaj se je bal? Strah, da se tega ne bi zavedal in bi ta šel mimo. Ko mi v svojem srcu čutimo: 'Želim biti boljši, boljša… Obžaloval sem to, kar sem storil..', je ravno Gospod, ki trka in ti da to čutiti, torej to voljo biti boljši, hotenje biti drugim, Bogu bolj blizu… Če to čutiš, ustavi se! V tem je Gospod! Pojdi molit, morda k spovedi očistit malo to godljo. To ti bo dobro delo. Dobro si zapomni. Če čutiš voljo po poboljšanju, potem je to On, ki trka. Ne dopusti, da gre mimo!

V božični skrivnosti je pa tudi ob Mariji tiha navzočnost sv. Jožefa, kakor je to uprizorjeno v vsakih jaslicah. Tudi v teh, ki jih lahko občudujete tukaj na Trgu sv. Petra. Marijin in Jožefov zgled je za vse nas povabilo, da s popolno odprtostjo duše sprejmemo Jezusa, ki je iz ljubezni postal naš brat. Prihaja, da prinese na zemljo dar miru: 'In na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji' (Lk 2,14), kakor je to pastirjem naznanil zbor angelov. Dragoceni dar božiča je mir in Kristus je naš resnični mir. Kristus trka na naša srca, da nam podari mir, mir duše. Odprimo vrata Kristusu!

Izročimo se v priprošnjo naši Materi in sv. Jožefu, da bomo res krščansko preživeli božič, brez kakršne koli posvetnosti, pripravljeni sprejeti Zveličarja, Boga z nami.

Angel Gospodov, nedelja, 24. december 2017

Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to nedeljo, ki je neposredno pred božičem poslušamo evangelij o oznanjenju (prim. Lk 1,26-38). V tem evangeljskem odlomku moremo opaziti kontrast med angelovimi obljubami in Marijinim odgovorom. Ta kontrast se izraža tako v obsežnosti kot v vsebini izrazov obeh. Angel pravi Mariji: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca« (vv. 30-33). Dolgo razodetje je, ki pa odpre nezaslišane razsežnosti. Otrok, ki bo rojen iz tega preprostega nazareškega dekleta, se bo imenoval Sin Najvišjega. Ni mogoče spočeti nekoga višjega kot tega. Po Marijinem vprašanju, s katerim je prosila razlago, postane angelovo razodetje še bolj podrobno in presenetljivo.

Nasprotno pa je Marijin odgovor kratek. Ne govori o slavi ali posebni časti, ampak o razpoložljivosti in služenju: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). Tudi vsebina je drugačna. Marija se ne povišuje pred možnostjo, da bo postala Mesijeva mati, temveč ostane skromna in kot taka izrazi privolitev Gospodovemu načrtu. Marija se ne hvali, je ponižna kot vedno.

Ta kontrast je pomenljiv. Iz njega razumemo, da je Marija res ponižna in da se noče pokazati. Pred Bogom se prepozna za majhno in zadovoljna je, da je takšna. Istočasno pa se zaveda, da je od njenega odgovora odvisna uresničitev Božjega načrta ter da je poklicana vsa se mu pridružiti.

V tej okoliščini se Marija predstavi s popolnoma isto držo kot Božji Sin, ko pride na svet. Ta hoče izpolniti Očetov načrt tako, da postane s služenjem človeštvu Gospodov služabnik. Marija pravi: »Glej, dekla sem Gospodova«, in Božji Sin, ko vstopa v svet pravi: »Glej prihajam…, da izpolnim tvojo voljo, o Bog« (prim. Heb 10,7.9). Marijina drža v polnosti odseva trditev Božjega Sina, ki bo postal tudi Marijin sin. Marija se je tako razodela kot popolna sodelavka pri Božjem načrtu in se je razodela kot učenka svojega sina. V Magnifikatu je zato lahko rekla: »Bog je povišal nizke« (Lk 1,52), saj je s tem ponižnim in velikodušnim odgovorom dosegla najvišjo slavo.

Medtem ko občudujemo našo Mater zaradi tega njenega odgovora na klic in poslanstvo Boga, jo prosimo, da vsakemu od nas pomaga sprejeti z vso iskreno ponižnostjo ter pogumno velikodušnostjo Božji načrt za naše življenje.

Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to četrto in zadnjo adventno nedeljo nam evangelij ponovno predlaga pripoved o oznanjenju. »Razveseli se«, reče angel Mariji, »spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus« (Lk 1,28.31). Zdi se kot oznanilo popolnega veselja, ki je namenjeno Devici, da jo osreči. Katera med ženami tistega časa ni sanjala, da bi postala mati Mesija. Toda skupaj z veseljem te besede napovedujejo Mariji tudi veliko preizkušnjo. Zakaj? Ker je bila v tistem trenutku »zaročena« (v. 27), ni bila poročena, zaročena je bila z Jožefom. V takem primeru je Mojzesova postava določala, da še ne smejo biti odnosi in še ne smeta bivati skupaj. S tem ko bi Marija imela sina, bi prekršila postavo in kazni za ženske so bile takrat strašne, predvideno je namreč bilo kamenjanje (prim. 5Mz 22,20-21). Prav gotovo je božansko sporočilo napolnilo Marijino srce s svetlobo in močjo, a se je kljub temu znašla pred ključno izbiro: reči »da« Bogu in tvegati vse, tudi življenje ali pa zavrniti povabilo in iti naprej po svoji običajni poti.

Kaj torej stori? Takole odgovori: »Zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Toda v jeziku, v katerem je napisan evangelij, ni samo naj se zgodi. Ustni izraz nakazuje močno željo, nakazuje hotenje, da se nekaj uresniči. Marija, če rečemo z drugimi besedami, ne pravi: »Če se mora zgoditi, naj se zgodi…, če že ne gre drugače…«. Ne gre za sprijaznjenost. Ne, ni izrekla slabotne in omahljive privolitve, temveč močno in živo željo. Nikakor ni pasivna, temveč aktivna. Ni se podvrgla Bogu, temveč se pridruži Bogu. Zaljubljena je in pripravljena takoj služiti v vsem svojemu Gospodu. Lahko bi prosila za nekaj časa, da bi premislila, ali še bolj obširno razlago, kaj se bo zgodilo, morda celo postavila kakšen pogoj… Vendar si ne vzame časa, ne pusti, da bi Bog čakal, ne odlaša.

Kolikokrat je, sedaj pomislimo nase, kolikokrat je naše življenje sestavljeno z odlašanji, tudi duhovno življenje! Na primer, vem, da je zame dobro moliti, toda danes nimam časa. Odlašamo s stvarmi. Storil bom jutri. Vem, da je pomagati nekomu pomembno. Da, moram to storiti, a bom jutri. Gre za iste litanije: jutri. Odložiti stvari. Danes, pred vrati božiča nas Marija vabi, da ne odlašamo reči »da«. Moram moliti, »da«, skušam moliti in molim. Moram pomagati drugim? Da. Kako naj naredim? In naredim. Ne, da bi preložil. Vsak »da« stane, pa vendar manj, kot je njo stal ta pogumen in pripravljen »da«, ta »zgodi se mi po tvoji besedi«, ki nam je prinesel zveličanje.

In mi, katere »da« lahko izgovorimo? V tem težkem času, namesto, da se pritožujemo nad tem, kar nam pandemija onemogoča delati, storimo nekaj za tistega, ki ima manj. Ne, ne vem katero že darilo za nas in za naše prijatelje, temveč za pomoči potrebnega, na katerega nihče ne misli! In še drugi nasvet. Ker se bo Jezus rodil v nas, pripravimo srce, pojdimo molit, ne pustimo se voditi potrošništvu. »Moram kupiti darila, to in to moram storiti…« Ta mrzlica, da moramo početi stvari, stvari…, vendar pomemben je Jezus. Potrošništvo, potrošništvo bratje in sestre nam je ugrabilo božič. Potrošništva pa ni v betlehemskih jaslicah. Tam je realnost, revščina, ljubezen. Pripravimo srce kot Marija: osvobojeno zla, gostoljubno, pripravljeno gostiti Boga.

»Zgodi se mi po tvoji besedi«. To je zadnji stavek Device na to zadnjo adventno nedeljo, ter je povabilo za konkreten korak proti božiču. Kajti če se Jezusovo rojstvo ne dotakne našega življenja, mojega, tvojega, tvojega, našega, vseh, če se ne dotakne življenja, je vse zaman. V Angel Gospodov bomo tudi mi rekli »zgodi se mi po tvoji besedi«. Naj nam Marija pomaga izreči to z življenjem, z držo teh zadnjih dni, da se dobro pripravimo na božič.

Na letošnjo četrto in zadnjo adventno nedeljo nam bogoslužje predstavi pripoved oznanjenja angela Mariji. Ko zremo čudovito podobo Svete Device v trenutku, ko sprejema božje sporočilo in nanj odgovori, smo notranje razsvetljeni z lučjo resnice, ki vedno znova izhaja iz te skrivnosti. Še posebej bi se rad na kratko osredotočil na pomembnost Marijinega devištva, na dejstvo, da je spočela Jezusa in ostala devica.

V ozadju nazareškega dogodka je Izaijeva prerokba, ki pravi: 'Glej, devica bo spočela in rodila sina in

Na letošnjo četrto in zadnjo adventno nedeljo nam bogoslužje predstavi pripoved oznanjenja angela Mariji. Ko zremo čudovito podobo Svete Device v trenutku, ko sprejema božje sporočilo in nanj odgovori, smo notranje razsvetljeni z lučjo resnice, ki vedno znova izhaja iz te skrivnosti. Še posebej bi se rad na kratko osredotočil na pomembnost Marijinega devištva, na dejstvo, da je spočela Jezusa in ostala devica.

V ozadju nazareškega dogodka je Izaijeva prerokba, ki pravi: 'Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel' (Iz 7,14). Ta starodavna obljuba se je oblino izpolnila v učlovečenju Božjega Sina. Devica Marija ni samo spočela, ampak je spočela po delovanju Svetega Duha, torej Boga samega. Človeško bitje, ki je začelo bivati v njenem telesu, dobiva meso po Mariji, a njegovo bivanje prihaja popolnoma od Boga. Je v polnosti človek,narejen iz zemlje, če uporabimo svetopisemski simbol, a prihaja od zgoraj, iz Nebes. Dejstvo, da je Marija spočela in ostala devica, je bistveno za poznavanje Jezusa in za našo vero, saj pričuje, da je bila pobuda od Boga, hkrati pa razodeva, kdo je ta, ki je bil spočet. Kakor pravi evangelij: 'zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin' (Lk 1,35). S tem Marijino devištvo ter Jezusovo božanstvo zagotavljata medsebojno verodostojnost.

Zdaj vidite, zakaj je tako pomembno tisto edino Marijino vprašanje, ki ga je vznemirjena postavila angelu: 'Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?'(Lk 1,34). V svoji preprostosti je Marija izjemno razumna. Ne dvomi v Božjo moč, vendar pa želi bolje razumeti njegovo voljo, da bi se lahko popolnoma ravnala po njej. Ta skrivnost neskončno presega Marijo, ki pa kljub temu ostane v njenem središču, torej na mestu, ki ji je bilo dodeljeno. Njeno srce in njen razum sta popolnoma ponižna in ravno zaradi te izjemne ponižnosti Bog pričakuje 'da' od tega dekleta, da bi uresničil svoj načrt. Spoštuje njeno dostojanstvo in svobodo. Marijin 'da' istočasno vključuje materinstvo in devištvo in si želi, da bo vse v njej v Božjo slavo in da bo Sin, ki bo iz nje rojen popolni dar milosti.

Sedaj želim usmeriti pogled na lik svetega Jožefa. Današnji evangelij po svetem Luku predstavi Devico Marijo 'zaročeno z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše' (Lk 1,27). Tudi evangelist Matej poudari pomen Jezusovega krušnega očeta, saj je bil po njem Jezus pred zakonom umeščen med Davidove potomce, da so se tako izpolnila Pisma, po katerih je bilo za mesija prerokovano, da bo 'Davidov sin'. Gotovo pa ta legalni vidik, ni bila vsa vloga, ki jo je Jožef imel. On je zgled pravičnega človeka, ki v popolnem soglasju s svojo ženo sprejme učlovečenega Božjega Sina ter bedi nad njegovim človeškim odraščanjem. Zato je morda dobro v dneh pred božičem vzpostaviti neke vrste duhovni pogovor s svetim Jožefom, ki nam bo pomagal v polnosti živeti to veliko skrivnost vere.

Vendar pa ima skrivnost zveličanja poleg zgodovinske tudi kozmično razsežnost. Bogoslužno besedilo pravi: 'Kristus je sonce milosti, ki s svojo svetlobo, preoblikuje in prižge vesolje, ki ga željno pričakuje'. Božični praznik je namreč umeščen v zimski solsticij oziroma zimski sončev obrat, ko se dnevi na severni polobli začnejo daljšati. Ob tem naj povem, morda vsi ne veste, da je trg svetega Petra neke vrste sončna ura. Senca velikega obeliska namreč poteka ob poldne po tlaku v smeri fontane pod tem oknom in ravno te dni leta je senca najdaljša. To nas spomni na vlogo astronomije za vsakodnevni ritem molitve. Angelovo češčenje namreč molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekdaj so po sončni uri vedeli, kdaj je res poldne in so si po njej nastavljali ure.

Dragi prijatelji, Marijino devištvo je edinstveno in neponovljivo, toda njegov duhovni pomen se tiče vsakega kristjana. To devištvo je povezano z vero, saj tisti, ki popolnoma zaupa v Božjo ljubezen, sprejme vase Jezusa in po delovanju Svetega Duha, njegovo božje življenje. To je skrivnost božiča. Vsem želim, da bi ga živeli z notranjem veseljem. S pogledom se ponovno zazrimo v Marijo in Jožefa, ki pričakujeta Jezusovo rojstvo. Od njiju se naučimo skrivnosti zbranosti, da bomo lahko okušali veselje božiča. Pripravimo se, da bomo z vero sprejeli Odrešenika, ki prihaja, da bo z nami.