Božja beseda za soboto, 2. maja 2009

Tedaj je Cerkev po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir. Krepila se je, živela v Gospodovem strahu in rastla po tolažbi Svetega Duha. Peter je vse obiskoval in tako je prišel tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi. Tam je našel nekega moža Eneja, ki je že osem let ležal na postelji; bil je mrtvouden.

Peter mu je rekel: »Enej, Jezus Kristus te ozdravlja; vstani in si sam postelji.« In takoj je vstal. In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in na saronski zemlji, in so se spreobrnili h Gospodu.

V Jafi je živela neka učenka Tabita, kar pomeni Dorka – Gazela. Bila je polna dobrih del in je delila obilo miloščine. Tiste dni pa je zbolela in umrla. Umili so jo in jo položili v zgornjo sobo. Ker pa je Lida blizu Jafe in so učenci slišali, da je Peter tam, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Ne odlašaj priti k nam!« Peter je vstal in šel z njima. Ko je prišel, so ga peljali v zgornjo sobo in stopile so k njemu vse vdove ter s solzami v očeh kazale plašče in oblačila, ki jim jih je naredila Dorka, ko je bila še med njimi. Peter je vse odpravil ven, pokleknil in molil. Nato se je obrnil proti truplu in rekel: »Tabita, vstani!« Ta je odprla oči in, ko je zagledala Petra, je sedla. Podal ji je roko in jo vzdignil; potem je poklical svete in vdove in jo predstavil živo. Razvedelo pa se je po vsej Jafi in mnogo jih je verovalo v Gospoda.

Odpev: »Kako naj povrnem Gospodu vse dobro?«

Kako naj povrnem Gospodu

vse dobro, kar mi je storil?

Kelih zveličanja bom dvignil

in bom klical Gospodovo ime.

Odpev: »Kako naj povrnem Gospodu vse dobro?«

Spolnil bom svoje obljube Gospodu

pred vsem njegovim ljudstvom.

Dragocena je v Gospodovih očeh

smrt njegovih svetih.

Odpev: »Kako naj povrnem Gospodu vse dobro?«

O Gospod, tvoj hlapec sem,

tvoj hlapec, sin tvoje dekle.

Daroval ti bom hvalno daritev

in bom klical Gospodovo ime.

Odpev: »Kako naj povrnem Gospodu vse dobro?«

Tisti čas so mnogi izmed Jezusovih učencev rekli: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« Ker je pa Jezus sam pri sebi vedel, da njegovi učenci nad tem godrnjajo, jim je rekel: »To vam je v spotiko? Če boste pa videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil poprej? Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. So pa nekateri med vami, ki ne verujejo.« Jezus je namreč vedel od začetka, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal. In je dejal: »Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, ako mu ni dano od mojega Očeta.«

Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z njim. Jezus je torej rekel dvanajsterim: »Ali hočete oditi tudi vi?« Odgovoril mu je Simon Peter: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Božji Sin.«

Preljubi, vsakdo, ki veruje, da je Jezus – Kristus, je rojen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi roditelja, ljubi tudi tistega, ki je rojen iz njega. Iz tega spoznavamo, da ljubimo Božje otroke, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi. Kajti v tem je Božja ljubezen, da izpolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Upaj v Gospoda in delaj dobro
pa boš prebival v deželi in užival varnost!
Imej veselje v Gospodu
in dal ti bo, česar si želi tvoje srce.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Izroči svojo pot Gospodu,
upaj vanj in on bo storil!
Dal bo, da zasije kakor luč tvoja pravičnost
in tvoja pravica kakor opoldanska jasnina.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Usta pravičnega govorijo modro
in njegov jezik pove, kar je prav;
postava njegovega Boga je v njegovem srcu
in njegovi koraki ne omahujejo.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Kajti resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, preden pride Sin človekov. Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika, kakor njegov gospodar.