Berilo

Nerazsodna zaobljuba sodnika Jefteja

Berilo iz knjige Sodnikov (Sod 11,29-39)

Tedaj je prišel Gospodov duh nad sodnika Jéfteja. Šel je skozi Galaad in Manaseja; potem je šel v galaadsko Masfo in od tam zoper Amonove sinove. Jefte pa je naredil zaobljubo Gospodu in rekel: »Če mi res daš Amonove sinove v roke, naj bo Gospodova last tisti, ki mi pride skozi vrata moje hiše prvi naproti, ko se srečno povrnem od Amonovih sinov, in daroval ga bom v žgalno daritev!«

Jefte je šel torej zoper Amonove sinove, da bi se z njimi bojeval, in Gospod jih je dal v njegove roke. Pobil jih je in jim vzel dvajset mest. Bil je to silno velik poraz in Amonovi sinovi so bili ponižani pred Izraelci.

Ko pa je Jefte prišel v Masfo na svoj dom, glej, tedaj mu je prišla naproti njegova hči z bobni in plesom; bila pa je edinka, razen nje ni imel ne sina ne hčere. Ko jo je zagledal, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Joj meni, moja hči! Prav hudo si me potrla. Ti si, ki si me pahnila v nesrečo. Obljubil sem Gospodu in ne morem preklicati.«

Odgovorila mu je: »Moj oče, če si obljubil Gospodu, stôri z menoj, kakor si mu obljubil, ker ti je Gospod dal, da si se maščeval nad svojimi sovražniki Amonovimi sinovi!« Potem je rekla očetu: »Naj se mi dovoli tole: Pusti me dva meseca, da pojdem in se umaknem na gore objokovat svojo mladost s svojimi tovarišicami.« In na gorah je objokovala svojo mladost. Ko sta pretekla dva meseca, se je vrnila k svojemu očetu. In spolnil je na njej svojo zaobljubo, ki jo je naredil.

Psalm 40

Ps 40,5.7-10

Evangelij

Vsi smo povabljeni v Božje kraljestvo

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,1-14)

Tisti čas je Jezus zopet spregovoril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti.

Poslal je spet druge služabnike z naročilom: »Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!« Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili.

Kralj pa se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal tiste ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom: »Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katere koli najdete.« In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.

Ko je pa kralj prišel goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je: »Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?« On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom: »Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.« Zakaj mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.