Božja beseda za sredo, 19. avgusta 2009
Sreda 20. tedna med letom (leto I)
»Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal‹« (Mt 20,4)Berilo
Ljudstvo pozablja, da je Bog njegov Kralj
Berilo iz knjige Sodnikov (Sod 9,6-15)
Tedaj so se zbrali vsi meščani Sihema in vsa hiša Mela ter šli in postavili Abimeleka za kralja pri hrastu v Sihemu.
Ko so to sporočili (sodniku) Joatamu, je šel, se postavil na vrh gore Garizima, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel: »Poslušajte me, sihemski meščani, da vas bo Bog poslušal!« Šla so, šla drevesa, da si mazilijo kralja. In so dejala oljki: ›Kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je oljka: ›Ali naj pustim svojo maščobo, ki se z njo časti Bog in človek, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In drevesa so dejala vinski trti: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je vinska trta: ›Ali naj pustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in človeka, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In vsa drevesa so dejala trnovemu grmu: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovoril je trnov grm drevesom: ›Če me res hočete maziliti za svojega kralja, pridite, počivajte v moji senci! Če ne, naj pride s trnja ogenj in naj použije libanonske cedre.‹«
Psalm 21
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Oče nas je radovoljno rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari. Aleluja.
Ne obsojajmo Božje dobrote
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 20,1-16)
Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci za en denar na dan in jih poslal v vinograd.
In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite še vi v vinograd in, kar bo prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako.
Ko je šel okrog enajste, je našel druge, da so postavali, in jim je rekel: ›Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?‹ Odgovorijo mu: ›Nihče nas ni najel.‹ Reče jim: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹
Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih!‹ Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure, in vsak je dobil en denar. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak en denar.
In ko so prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem in so rekli: ›Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ On pa je odgovoril enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje srce hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«