Božja beseda za ponedeljek, 17. septembra 2018

Berilo

Med udeleženci evharistije ne sme biti razdora

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 11,17-26)

Bratje, ko vam to naročam, vas ne hvalim: ne shajate se v svoje boljšanje, ampak slabšanje. In sicer prvič, kadar se v zbor shajate, slišim, da so med vami razpori, in deloma verjamem. Zakaj tudi ločine morajo biti med vami, da bodo tisti, ki so preskušeni, med vami znani. Kadar se torej shajate, se to ne pravi jesti Gospodovo večerjo. Vsak namreč použije svojo večerjo poprej, in eden gladuje, drug pa se opija. Mar nimate domov, da bi jedli in pili? Ali mar hočete zaničevati Božjo cerkev in sramotiti one, ki nimajo? Kaj bi vam rekel? Ali vas bom hvalil? V tem vas ne hvalim.

Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin.« Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Psalm 40

Ps 40,7-10.17

Evangelij

Jezus hvali stotnikovo vero

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 7,1-10)

Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil.

Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi.

Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.«

Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.«

In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.