Berilo

Opravičuje nas vera brez del postave

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 3,21-29)

Bratje, zdaj se je brez postave razodela Božja pravičnost, izpričevana s postavo in preroki, Božja pravičnost po veri v Jezusa Kristusa za vse in nad vsemi, kateri verujejo; ni namreč razločka. Zakaj vsi so grešili in so brez Božje slave, opravičenje pa jim daruje njegova milost po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu. Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost, ker je prizanašal prej storjenim grehom v času Božje potrpežljivosti, da bi pokazal svojo pravičnost v sedanjem času: da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki je iz vere v Jezusa.

S čem naj bi se torej ponašali? Z ničemer. Po kakšni postavi? Po postavi del? Ne, po postavi vere. Sklepamo namreč, da se človek opraviči po veri brez del postave. Ali je Bog samo Bog Judov? Ne tudi poganov? Dà, tudi poganov, kajti en sam Bog je.

Psalm 130

Ps 130,1-2.3-4.5-6

Evangelij

Bog kliče na odgovor za nedolžno prelito kri

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,47-54)

Tisti čas je Gospod rekel učiteljem postave: »Gorjé vam, ker zidate grobnice prerokom, vaši očetje pa so jih umorili. Torej spričujete in potrjujete dejanja svojih očetov; oni so jih namreč umorili, vi pa jim zidate grobnice. Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ›Pošiljam k njim preroke in apostole in izmed njih bodo nekatere umorili in nekatere pregnali, da se bo terjala od tega rodú kri vseh prerokov, ki je bila prelita od začetka sveta: od Abelove krvi, do krvi Zaharija, ki je bil ubit med templjem in oltarjem. Dà, rečem vam, terjala se bo od tega rodú.

Gorjé vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ od spoznanja: sami niste vstopili, tistim, ki so hoteli vstopiti, pa ste zabranili.« Ko je pa Jezus šel ven, so začeli pismouki in farizeji silno vanj tiščati in ga spraševati o več rečeh, pri tem pa so nanj pazili, da bi iz njegovih ust kaj ujeli, česar bi ga tožili.

Berilo

Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-27)

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete.

Psalm 14

Ps 14,2-5

Evangelij

Marta sprejme Jezusa, Marija si izvoli najboljši del

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,38-42)

Tisti čas je prišel Jezus v Betanijo in neka žena z imenom Marta ga je sprejela. Ta je imela sestro z imenom Marija, ki je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila samo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izbrala najboljši del, ki ji ne bo vzet.«