Božja beseda za petek, 15. januarja 2010

Berilo

Izraelci hočejo po nespameti imeti kralja

Berilo iz 1. Samuelove knjige (1 Sam 8,4-7.10-22)

Zbrali so se tedaj vsi Izraelovi starešine in prišli k Samuelu v Ramo. Rekli so mu: »Glej, postaral si se in tvoja sinova ne hodita po tvojih potih. Postavi nam torej kralja, da nas bo vodil, kakor je pri vseh narodih!« Samuelu pa to ni bilo všeč, ker so rekli: »Daj nam kralja, da nas bo vodil!« Samuel je molil h Gospodu in ta mu je rekel: »Poslušaj glas ljudstva v vsem, kar ti pravijo; saj niso zavrgli tebe, ampak mene so zavrgli, naj ne kraljujem nad njimi.« Samuel je povedal vse Gospodove besede ljudstvu, ki je od njega zahtevalo kralja. Rekel je: »To bodo pravice kralja, ki bo kraljeval nad vami: Jemal bo vaše sinove in si jih nastavljal, da bodo na njegovih vozovih in na konjih in da bodo tekli pred njegovim vozom. Postavljal si bo tisočnike in petdesetnike; orati bodo morali njegove njive, pospravljati njegovo žetev in mu delati bojno orožje in vozno opravo. Vaše hčere pa bo jemal, da bodo pripravljale mazila, kuhale in pekle. Vaše najboljše njive, vinograde in oljnike bo jemal in dajal svojim služabnikom. Od vaših setev in vinogradov bo pobiral desetino in jo dajal svojim dvornikom in služabnikom. Jemal bo vaše hlapce in vaše dekle, vaše najboljše vole in vaše osle ter jih rabil pri svojem delu. Od vaše drobnice bo pobiral desetino, vi sami pa boste njegovi služabniki. Tisti čas boste vpili zaradi svojega kralja, ki ste si ga izvolili, toda Gospod vas tisti čas ne bo uslišal.«

Ljudstvo pa ni hotelo poslušati Samuelovega glasu, temveč so rekli: »Ne, ampak kralj naj bo nad nami! Tudi mi bodimo kakor so vsi narodi: Naš kralj naj nas sodi, naj hodi pred nami in naj vodi naše boje!«

Samuel je slišal vse besede ljudstva in jih povedal Gospodu. Gospod pa je rekel Samuelu: »Poslušaj njihov glas in jim postavi kralja!«

Psalm 89

Ps 89,16-17.18-19

Evangelij

Jezus ima oblast odpuščati grehe

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 2,1-12)

Jezus je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnaum in razvedelo se je, da je v hiši. Nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk. Prišli so k njemu z mrtvoudnim, ki so ga štirje nosili. Ker ga pa zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, koder je bil, odkrili streho in skozi odprtino spustili posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudnemu: »Sin, tvoji grehi so odpuščeni.« Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu mislili: »Kaj ta tako govori? Govori bogokletno! Kdo more grehe odpuščati, kakor edino Bog?« Jezus v duhu takoj spozna, da sami pri sebi tako mislijo, in jim reče: »Kaj to v srcu mislite? Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: ›Tvoji grehi so odpuščeni‹ ali reči: ›Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi‹? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« – reče mrtvoudnemu – »ti pravim: ›Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!‹« Ta je précej vstal, vzel posteljo in odšel vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga: »Nikoli nismo videli kaj takega.«