Božja beseda za ponedeljek, 13. septembra 2010

Bratje, ko vam to naročam, vas ne hvalim: ne shajate se v svoje boljšanje, ampak slabšanje. In sicer prvič, kadar se v zbor shajate, slišim, da so med vami razpori, in deloma verjamem. Zakaj tudi ločine morajo biti med vami, da bodo tisti, ki so preskušeni, med vami znani. Kadar se torej shajate, se to ne pravi jesti Gospodovo večerjo. Vsak namreč použije svojo večerjo poprej, in eden gladuje, drug pa se opija. Mar nimate domov, da bi jedli in pili? Ali mar hočete zaničevati Božjo cerkev in sramotiti one, ki nimajo? Kaj bi vam rekel? Ali vas bom hvalil? V tem vas ne hvalim.

Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin.« Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Odpev: »Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.«

Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel,

ali ušesa si mi odprl.

Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal;

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!«

Odpev: »Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.«

Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;

v zvitku knjige je o meni pisano:

Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli

in tvoja postava je v mojem srcu.«

Odpev: »Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.«

Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru;

glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš.

V tebi naj se radujejo vsi, ki te iščejo,

in tisti, ki želijo tvoje pomoči.

Odpev: »Oznanjujte smrt Gospodovo, dokler ne pride.«

Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil.

Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi.

Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.«

Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.«

In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.

Bratje in sestre, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: Živíte, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh. Vsakemu izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. On je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida Kristusovo telo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne Kristusove starosti.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Upaj v Gospoda in delaj dobro

pa boš prebival v deželi in užival varnost!

Imej veselje v Gospodu

in dal ti bo, česar si želi tvoje srce.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Izroči svojo pot Gospodu,

upaj vanj in on bo storil!

Dal bo, da zasije kakor luč tvoja pravičnost

in tvoja pravica kakor opoldanska jasnina.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Usta pravičnega govorijo modro

in njegov jezik pove, kar je prav;

postava njegovega Boga je v njegovem srcu

in njegovi koraki ne omahujejo.

Odpev: »Usta pravičnega govorijo modro.«

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.