Božja beseda za ponedeljek, 13. junija 2016
Sv. Anton Padovanski, obvezni god
Ponedeljek 11. tedna med letom (leto II)
»Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.« (Mt 5,42)Berilo
Zloraba oblasti povzroči umor nedolžnega
Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 21,1-16)
Nabót iz Jezraela je imel vinograd poleg palače Ahaba, kralja v Samariji. Ahab je rekel Nabótu: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik moje hiše! Dam ti zanj boljši vinograd. Če pa ti je bolj všeč, ti ga plačam v denarju.« Nabót pa je odgovoril Ahábu: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« In Ahab je prišel v svojo palačo zlovoljen in srdit zaradi odgovora, ki mu ga je dal Nabot. Legel je na posteljo, obrnil obraz v stran in ni hotel jesti.
Prišla pa je k njemu njegova žena Jezabela in ga vprašala: »Zakaj si tako zlovoljen in nočeš jesti?« Odgovoril ji je: »Govoril sem z Nabotom, pa mi je odgovoril: ›Ne dam ti svojega vinograda.‹« Njegova žena Jezabela mu je rekla: »Saj vendar ti kraljuješ nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala Nabotov vinograd.«
Napisala je v Ahabovem imenu pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala starešinam in plemenitim, ki so prebivali z Nabotom v njegovem mestu. V pismih pa je napisala: »Razglasite post in posadite Nabota ljudstvu na čelo! Njemu nasproti pa posadite dva ničvredna moža, da bosta pričala zoper njega: ›Preklinjal si Boga in kralja!‹ potem ga odpeljite ven in posujte s kamenjem, da bo umrl!« Možje Nabotovega mesta, starešine in plemeniti, ki so prebivali v njegovem mestu, so storili, kakor jim je bila naročila Jezabela in kakor je bilo zapisano v pismih, ki jim jih je poslala. Razglasili so post in posadili Nabota ljudstvu na čelo. Nato sta prišla dva ničvredna moža in sedla njemu nasproti. Pred ljudstvom sta ta dva pričala zoper Nabota: »Nabot je preklinjal Boga in kralja!« In odpeljali so ga iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl.
Jezabeli pa so poslali sporočilo: »Nabot je s kamenjem posut in mrtev.« Ko je Jezabela slišala, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, je rekla Ahabu: »Vstani, vzemi v last vinograd Nabota iz Jezraela, ki ti ga za denar ni hotel dati! Kajti Nabot ni več živ, ampak je mrtev.« Ko je Ahab slišal, da je Nabot mrtev, je vstal in šel v Nabotov vinograd, da bi ga vzel v last.
Psalm 5
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Gospod, poúči me, da bom spolnjeval tvojo postavo, in držal jo bom z vsem svojim srcem. Aleluja.
Jezus uči, naj hudo vračamo z dobroto
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,38-42)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo; in kdor hoče s teboj začeti pravdo in ti vzeti suknjo, mu pusti še plašč; in kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Kdor te prosi, mu daj; in kdor si hoče od tebe sposoditi, se ne obračaj od njega.«
Berilo
Bog mazili in pošlje preroka
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 61,1-3)
Duh vsemogočnega Gospoda je nad menoj, ker me je Gospod pomazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ponižnim, da ozdravim potrte v srcu, da oznanim jetnikom prostost in zvezanim rešenje, da okličem leto Gospodove milosti, dan maščevanja našega Boga, da potolažim vse žalujoče, da dam na Sionu žalujočim kot dar venec namesto pepela, olje veselja namesto žalnega ogrinjala, hvalospev namesto obupa.
Psalm 18
Evangelij
Lk 4,18
Aleluja
Aleluja. Gospod me je poslal, da prinesem blagovest ubogim, da oznanim jetnikom prostost. Aleluja.
Žetev je velika, delavcev pa malo
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,1-9)
Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹«