Berilo

Jezus je iz Davidovega rodu

Berilo iz apostolskih del (Apd 13,13-25)

Pavel in njegova spremljevalca so odpluli s Pafa in prišli v Pergo v Pamfiliji. Janez pa se je ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem. Sama sta šla iz Perge dalje in prišla v Antiohijo v Pizidiji. Sobotni dan sta prišla v shodnico in sedla. Po branju iz postave in prerokov so jima sporočili načelniki shodnice: »Brata, če imata kakšno spodbudno besedo za ljudstvo, govorita!«

Pavel je vstal, zamahnil z roko in rekel: »Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte! Bog tega izraelskega naroda je izvolil naše očete in povišal ljudstvo, ko je prebivalo v egiptovski deželi, in jih je z vzdignjeno roko izpeljal od tam. Kakih štirideset let je potrpel z njimi v puščavi. Ko pa je pokončal sedem narodov v kanaanski deželi, jim je njihovo zemljo dal v delež po približno 450 letih. Potem jim je dal sodnike do preroka Samuela.

Od tedaj pa so zahtevali kralja in Bog jim je dal Savla, Kisovega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za štirideset let. Ko ga je odstavil, jim je za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: ›Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izvrševal vse moje želje.‹

Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore. Ko je Janez dokončaval svoje življenje, je govoril: ›Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.‹«

Psalm 89

Ps 89,2-3.21-22.25.27

Evangelij

Jezus deluje v svojih učencih

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 13,16-20)

Potem ko je Jezus učencem umil noge, jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji ko njegov gospod in poslanec ne večji ko tisti, ki ga je poslal. Ako to veste, blagor vam, če boste to delali! Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem izvolil. A spolniti se mora pismo: ›Tisti, ki z menoj kruh jé,‹ je vzdignil svojo peto proti meni. Že zdaj vam to povem, preden se zgodi, da boste, ko se zgodi, verovali, da sem jaz.

Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme, kogar pošljem, mene sprejme; kdor pa sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.«

Berilo

Bog je v nas, če se ljubimo med seboj

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 4,7-16)

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Psalm 30

Ps 30,3-8.17.21

Evangelij

Dobri pastir da življenje za ovce

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,11-16)

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.