Berilo

Božja previdnost vodi Pavla v Rim

Berilo iz apostolskih del (Apd 22,30;23,6-11)

Ker je poveljnik hotel zanesljivo zvedeti, zakaj Judje v Jeruzalemu tožijo Pavla, mu je drugi dan odvzel vezi, ukazal, naj se zberejo veliki duhovniki in ves veliki zbor, in privedel je Pavla ter ga postavil prednje. Ker pa je Pavel vedel, da so v zboru deloma saduceji, deloma farizeji, je zaklical: »Bratje, jaz sem farizej, sin farizejev; zaradi upanja v vstajenje od mrtvih me sodijo.«

Ko je to izrekel, je nastal razdor med farizeji in saduceji, in zbor se je razcepil. Saduceji namreč trdijo, da ni vstajenja in ne angelov ne duhov, farizeji pa priznavajo to in ono. Nastalo je veliko vpitje in nekateri pismouki farizejske stranke so vstali in se prerekali: »Nič hudega ne moremo najti na tem človeku; kaj, če mu je govoril duh ali angel?«

Ko je nastal velik razdor in se je poveljnik zbal, da bi Pavla ne raztrgali, je ukazal, naj ga vojaki iztrgajo iz njih srede in odpeljejo v vojašnico. Naslednjo noč je k njemu stopil Gospod in rekel: »Srčen bodi! Kakor si pričeval o meni v Jeruzalemu, tako ti je treba pričevati tudi v Rimu.«

Psalm 16

Ps 16,1-2.5.7-8.9-10.11

Evangelij

Jezusovi učenci naj bodo popolnoma edini

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 17,20-26)

Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in molil: Sveti Oče, ne prosim samo za svoje učence, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi vame verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno; da tako svet spozna, da si me ti poslal, in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz sem te pa spoznal; in ti so spoznali, da si me ti poslal. Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

Berilo

Bog je v nas, če se ljubimo med seboj

Berilo iz 1. Janezovega pisma (1 Jn 4,7-16)

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Psalm 30

Ps 30,3-8.17.21

Evangelij

Dobri pastir da življenje za ovce

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,11-16)

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.