Božja beseda za petek, 12. maja 2000

Tiste dni je Savel, ki je še pihal grožnjo in smrt zoper Gospodove učence, šel k velikemu duhovniku, in si izprosil od njega pisem za shodnice v Damasku, da bi može in žene tega nauka, če bi jih kaj našel, zvezane pripeljal v Jeruzalem.

Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba; padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; toda vstani, pojdi v mesto in povedali ti bodo, kaj ti je treba storiti.« Možje, ki so z njim potovali, so stali strmé, ker so neki glas slišali, pa nikogar niso videli. Savel se je vzdignil s tal, ko je pa odprl oči, ni nič videl. Peljali so ga torej za roko in ga privedli v Damask. Tri dni ni videl in ni ne jedel ne pil.

Bil pa je v Damasku neki učenec, po imenu Ananija, kateremu je Gospod rekel v prikazni: »Ananija!« On je odgovoril: »Tukaj sem, Gospod.« In Gospod njemu: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in vprašaj v Judovi hiši po nekem Taržanu, Savlu po imenu; kajti glej, on moli. In videl je v prikazni, da je vstopil mož, po imenu Ananija, in položil nanj roke, da bi spregledal.«

Ananija je odgovoril: »Gospod, slišal sem o tem možu od mnogih, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu; in tudi tukaj ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo tvoje ime.« Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, on mi je namreč orodje, ki sem ga izvolil, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. In jaz mu bom pokazal, koliko mora trpeti za moje ime.«

Ananija je šel in stopil v hišo; položil je nanj roke ter rekel: »Brat Savel, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom.« In takoj so padle z njegovih oči kakor luskine in je spregledal. Vstal je in bil krščen; vzel je jedi in se pokrepčal. Bival je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku, in je takoj v shodnicah oznanjal o Jezusu, da je Božji Sin.

Tisti čas so se Judje prepirali med seboj in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in živim jaz po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši očetje jedli mano in so umrli – kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnaumu.

Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, kajti Bog je ljubezen. V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.

Boga ni nikoli nihče videl; če se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. Videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdor koli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu. In mi smo spoznali ter se prepričali o ljubezni, ki jo ima Bog do nas.

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.