Božja beseda za sredo, 12. februarja 2020

Berilo

Kraljica iz Sabe občuduje Salomonovo modrost

Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 10,1-10)

Ko je kraljica v Sabi slišala o Salomonovem slovesu v Gospodovem imenu, ga je prišla skušat z ugankami. Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom. Kamele so nosile dišav, silno veliko zlata in dragih kamnov. Stopila je k Salomonu in mu povedala vse, kar ji je bilo na srcu. Salomon ji je razložil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila kralju prikrita, da bi je ne bil kraljici razložil. Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in palačo, ki jo je bil sezidal, in jedi njegove mize, kako so tam sedeli njegovi dostojanstveniki in stregli njegovi služabniki, njih oblačila, njegove točaje in njegovo žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši: tedaj je kar strmela. Rekla je kralju: »Resnično je, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti. Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. In glej, niti polovice mi niso povedali. Tvoja modrost in odličnost presega sloves, ki sem ga slišala. Blagor tvojim možem, blagor tvojim služabnikom, ki vedno stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost! Hvaljen Gospod, tvoj Bog, ki si mu bil všeč, da te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod vedno ljubi Izraela, te je postavil za kralja, da bi vršil pravico in pravičnost.« In dala je kralju sto dvajset talentov zlata, silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar več ni prišlo toliko dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe dala kralju Salomonu.

Psalm 37

Ps 37,5-6.30-31.39-40

Evangelij

Človeka omadežuje, kar pride iz njegovega srca

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,14-23)

Tisti čas je Jezus spet poklical ljudstvo ter jim govoril: »Poslušajte me vsi ter umejte! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo onečistiti, če pride vanj, pač pa, kar prihaja iz človeka, to ga onečisti.«

Ko je od množice prišel v hišo, so ga njegovi učenci vprašali za priliko. Reče jim: »Tako? Tudi vi ste brez razumnosti? Mar ne veste, da ne more človeka omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, ker mu ne pride v srce, ampak v želodec in odide v greznico?« – in tako razglasi za čiste vse jedi. »Kar pa pride iz človeka,« je rekel, »tisto omadežuje človeka. Kajti od znotraj, iz srca, prihajajo ljudem hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji, prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«