Berilo

Smrt velikega preroka Mojzesa

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 34,1-12)

Tiste dni je šel Mojzes z moabskih planjav na goro Nébo, na vrh Fasge, ki je nasproti Jerihi. Gospod mu je pokazal vso deželo: Galaad do Dana, ves Néftali, Efraimovo in Manásejevo pokrajino, vso judovo pokrajino do Zahodnega morja, Negeb in okolico, nižino palmovega mesta Jerihe do Segóra. In Gospod mu je rekel: »To je dežela, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem govoril: ›Tvojemu zarodu jo dam!‹ Dal sem ti, da jo s svojimi očmi vidiš, vanjo pa ne pojdeš!«

Tam v moabski deželi je po Gospodovem povelju umrl Mojzes, Gospodov služabnik. Pokopali so ga v dolini v moabski deželi, a za njegov grob nihče ni zvedel do današnjega dne, nasproti Bet-Fogoru; Mojzes pa je imel sto dvajset let, ko je umrl; oko mu ni otemnelo in njegova moč ni opešala. Izraelovi sinovi so objokovali Mojzesa na moabskih planjavah trideset dni; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za Mojzesom. Nunov sin Jozue pa je bil napolnjen z duhom modrosti. Mojzes je namreč nanj položil svoje roke. Izraelovi sinovi so ga ubogali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. Ni več vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu, s katerim je bil Gospod govoril od obličja do obličja, z vsemi znamenji in čudeži, ki jih je kot Gospodov poslanec delal v egiptovski deželi pred faraonom in nad vsemi njegovimi služabniki in nad vso njegovo deželo, z vsemi deli močne roke in z vsemi velikimi, strašnimi rečmi, ki jih je storil Mojzes pred očmi vsega Izraela.

Psalm 66

Ps 66,1-3.5.8.16-17

Evangelij

Brata je treba klicati k spreobrnitvi

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,15-20)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.

Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«

Berilo

V puščavi se Bog zaroči s svojim ljudstvom

Berilo iz knjige preroka Ozeja (Oz 2,16.17.21-22)

Tako govori Gospod: Glej, popeljem jo v puščavo, spregovorim ji na srce! Tam bo voljna kakor v mladih dneh, kakor ob dnevu svojega izhoda iz egiptovske dežele. »S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravici, v ljubezni in usmiljenju; s teboj se zaročim v zvestobi; in spoznala boš Gospoda.«

Ali

Jezusovo življenje naj se razodeva v našem telesu

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 4,6-10.13-18)

Bratje in sestre, Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje Božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa. Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero vzvišeno, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Psalm 44

Ps 44,11-12.14-17

Evangelij

Kdor ostane v meni, rodi obilo sadu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,4-10)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.