Berilo

Prerok vidi Gospodovo veličastvo

Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 1,2-5.24-28)

Peti dan meseca, v petem letu izgnanstva kralja Joahina, je prišla Gospodova beseda Ezekijelu, Buzijevemu sinu, duhovniku, v kaldejski deželi ob reki Kobaru. Tam je prišla Gospodova roka nadenj. Videl sem, in glej: od severa je privršel vihar z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja. Svetlobni sijaj ga je obdajal, in iz njegove notranjosti se je svetilo kakor škrlat iz sredine ognja. V njegovi sredi so bile postave, podobne štirim živim bitjem. Slišal sem šum njih perutnic, kakor šumenje velikih vodá, kakor grom Vsemogočnega; ko so šla, je bilo glasno šumenje kakor hrup vojske; ko so stala, so pobešala svoje perutnice. Slišalo se je šumenje …

Vrh nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor bleščeč škrlat, kar je bilo videti kakor ogenj naokrog, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzgor. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzdol, sem videl nekaj kakor ogenj, in svetloba je bila okoli njega. Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz.

Psalm 148

Ps 148,1-2.11-14

Evangelij

Jezusova smrt in vstajenje nas vodita k svobodi

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 17,22-27)

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Berilo

V puščavi se Bog zaroči s svojim ljudstvom

Berilo iz knjige preroka Ozeja (Oz 2,16.17.21-22)

Tako govori Gospod: Glej, popeljem jo v puščavo, spregovorim ji na srce! Tam bo voljna kakor v mladih dneh, kakor ob dnevu svojega izhoda iz egiptovske dežele. »S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravici, v ljubezni in usmiljenju; s teboj se zaročim v zvestobi; in spoznala boš Gospoda.«

Ali

Jezusovo življenje naj se razodeva v našem telesu

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 4,6-10.13-18)

Bratje in sestre, Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje Božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa. Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero vzvišeno, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Psalm 44

Ps 44,11-12.14-17

Evangelij

Kdor ostane v meni, rodi obilo sadu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,4-10)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.