Berilo

Bog zaznamuje sebi zveste

Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 9,1-7;10,18-22)

Tedaj mi je Gospod vpil z močnim glasom: »Približajte se, izvrševalci sodbe nad mestom. Vsak naj nosi svoje uničevalno orodje v roki!« In glej, šest mož je prišlo po poti od gornjih vrat, ki gledajo na sever. Vsak je imel svoje pokončevalno orodje v roki. Sredi njih pa je bil en mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob pasu. Prišli so in se vstopili zraven bronastega oltarja.

Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad kerubov, nad katerimi je biló, vzdignilo proti tempeljskemu pragu. Gospod je zaklical možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob pasu. Gospod mu je ukazal: »Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema in zaznamuj črko Tav na čela možem, ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki so se počenjale v njem.«

Drugim pa je rekel, da sem slišal: »Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj ne gleda z usmiljenjem, ne prizanašajte! Starce, mladeniče, dekleta, otroke in žene pomorite, dokler ne bodo vsi iztrebljeni! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi črko Tav! Pri mojem svetišču začnite!« Začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred templjem. Ukazal jim je: »Oskrunite tempelj, napolnite dvore s pomorjenimi! Potem pojdite ven!« Šli so in pobijali po mestu.

Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s tempeljskega praga in se ustavilo nad kerubi. Kerubi so razpeli svoje peruti in se dvignili pred mojimi očmi od zemlje; pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa hkrati z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodovega templja, in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi. To je bilo isto živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kobaru; spoznal sem, da so bili kerubi. Štiri obraze in štiri peruti je imel vsak; nekaj, kar je bilo podobno človeškim rokam, je bilo pod njihovimi perutmi. O podobi njihovih obrazov lahko rečem, da so bili isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kobaru; šli so vsak naravnost pred seboj.

Psalm 113

Ps 113,1-2.3-4.5-6

Evangelij

Brata je treba klicati k spreobrnitvi

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,15-20)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.

Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

Berilo

V puščavi se Bog zaroči s svojim ljudstvom

Berilo iz knjige preroka Ozeja (Oz 2,16.17.21-22)

Tako govori Gospod: Glej, popeljem jo v puščavo, spregovorim ji na srce! Tam bo voljna kakor v mladih dneh, kakor ob dnevu svojega izhoda iz egiptovske dežele. »S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravici, v ljubezni in usmiljenju; s teboj se zaročim v zvestobi; in spoznala boš Gospoda.«

Ali

Jezusovo življenje naj se razodeva v našem telesu

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 4,6-10.13-18)

Bratje in sestre, Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje Božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa. Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v zadregi smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem telesu.

Ker imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil in obenem z vami predse postavil. Vse je namreč zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v Božjo slavo.

Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero vzvišeno, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Psalm 44

Ps 44,11-12.14-17

Evangelij

Kdor ostane v meni, rodi obilo sadu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,4-10)

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni.