Berilo

Iz ječe rešeni apostoli učijo

Berilo iz apostolskih del (Apd 5,17-26)

Tiste dni je vstal veliki duhovnik in vsi, ki so bili z njim, bila je to ločina saducejev, in so bili polni zavisti; prijeli so apostole ter jih vrgli v mestno ječo. Gospodov angel pa je ponoči odprl vrata ječe, jih peljal ven in rekel: »Pojdite, stopite v tempelj in govorite ljudstvu vse besede tega življenja!« Ko so to slišali, so ob jutranjem svitu stopili v tempelj in učili.

Medtem je prišel veliki duhovnik in njegovi privrženci in so sklicali veliki zbor in vse starešine Izraelovih sinov ter poslali v ječo, da bi jih privedli. Služabniki so prišli, pa jih v ječi niso našli; vrnili so se in sporočili: »Ječo smo našli z vso varnostjo zaprto in stražnike stoječe pri vratih; ko smo pa odprli, nismo v njej našli nikogar.«

Ko so te besede slišali poveljnik tempeljske straže in veliki duhovniki, so bili zaradi njih v veliki zadregi, kaj bi to utegnilo biti. Takoj je prišel nekdo in jim sporočil: »Glejte! Možje, ki ste jih bili vrgli v ječo, so v templju in učijo ljudstvo.« Tedaj je odšel poveljnik s služabniki in jih pripeljal, a ne s silo; bali so se namreč ljudstva, da bi jih ne kamnalo.

Psalm 34

Ps 34,2-3.4-5.6-7.8-9

Evangelij

Bog rešuje svet po Sinu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,16-21)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, marveč, da bi svet po njem zveličal. Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Obsodba pa je v tem, da je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna. Kajti vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela; kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.

Berilo

Pazite na vso Božjo čredo

Berilo iz apostolskih del (Apd 20,17-18.28-32.36)

Tiste dni je Pavel iz Mileta poslal v Efez poklicat cerkvene starešine. Ko so prišli k njemu, jim je rekel: »Pazite nase in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil za škofe, da vodite Božjo Cerkev, ki jo je pridobil z lastno krvjo. Vem, da bodo po mojem odhodu prišli k vam grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. Izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo oznanjali krive nauke, da bi potegnili učence za seboj.

Zato bodite čuječi in pomnite, da tri leta nisem nehal noč in dan s solzami opominjati vsakega izmed vas. Zdaj vas prepuščam Bogu in nauku njegove milosti, ki vas more dvigniti in vam dati delež med vsemi svetimi.« Ko je to izgovoril, je pokleknil in molil z njimi vsemi.

Psalm 22

Ps 22,1-6

Evangelij

Jezusu se zasmilijo množice

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9,35-38; 10,1)

Tisti čas je hodil Jezus po vseh mestih in vaseh: učil je v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti. Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« In poklical je svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast, izganjati nečiste duhove in ozdravljati vsakršne bolezni in vsakršne slabosti.