Božja beseda za torek, 11. aprila 2000

Tiste dni se je ljudstvo naveličalo potovanja. Govorili so zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umrjemo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.« Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je mnogo ljudstva iz Izraela umrlo. Tedaj je ljudstvo prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo.

Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: »Jaz grem in iskali me boste in v svojem grehu umrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.« Judje so torej govorili: »Se bo mar usmrtil, ker pravi: ›Kamor jaz grem, vi ne morete priti‹?« In rekel jim je: »Vi ste od tu doli, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel, da boste v svojih grehih umrli. Ako ne boste verovali, da sem jaz, boste namreč umrli v svojih grehih.« Rekli so mu torej: »Kdo si ti?« Jezus jim je odgovoril: »Prav to, kar vam govorim. Mnogo imam o vas govoriti in soditi; ali ta, ki me je poslal, je resničen in jaz svetu govorim to, kar sem od njega slišal.« In niso spoznali, da jim je govoril o Očetu.

Jezus je torej rekel: »Ko boste povišali Sina človekovega, takrat boste spoznali, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe, ampak tako govorim, kakor me je učil Oče. In tisti, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil samega, kajti jaz delam vedno to, kar je njemu všeč.« Ko jim je to govoril, so mnogi verovali vanj.

Tiste dni je Pavel iz Mileta poslal v Efez poklicat cerkvene starešine. Ko so prišli k njemu, jim je rekel: »Pazite nase in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil za škofe, da vodite Božjo Cerkev, ki jo je pridobil z lastno krvjo. Vem, da bodo po mojem odhodu prišli k vam grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. Izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo oznanjali krive nauke, da bi potegnili učence za seboj.

Zato bodite čuječi in pomnite, da tri leta nisem nehal noč in dan s solzami opominjati vsakega izmed vas. Zdaj vas prepuščam Bogu in nauku njegove milosti, ki vas more dvigniti in vam dati delež med vsemi svetimi.« Ko je to izgovoril, je pokleknil in molil z njimi vsemi.

Tisti čas je hodil Jezus po vseh mestih in vaseh: učil je v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti. Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« In poklical je svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast, izganjati nečiste duhove in ozdravljati vsakršne bolezni in vsakršne slabosti.