Božja beseda za soboto, 10. februarja 2018
Sv. Sholastika, obvezni god
Sobota 5. tedna med letom (leto II)
»In vzel je sedmere hlebe, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili« (Mr 8,6b)Berilo
Začetek verskega razkola v izvoljenem ljudstvu
Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 12,26-32;13,33-34)
Ko je Jeroboam postal Izraelov kralj, si je mislil: »Kraljestvo bi se moglo povrniti k Davidovi hiši. Če bo to ljudstvo hodilo darovat klavne daritve v Gospodovo hišo v Jeruzalemu, se bo tudi srce tega ljudstva obrnilo k Judovemu kralju Roboamu kot svojemu gospodu. Mene bodo umorili ter se povrnili k Judovemu kralju Roboamu.« Kralj se je posvetoval in je dal narediti dve zlati teleti ter ljudstvu rekel: »Dosti dolgo ste hodili v Jeruzalem. Glej, Izrael, to je tvoj bog, ki te je pripeljal iz egiptovske dežele.« In postavil je eno v Betelu, drugo pa je dal v Dan. To je bila priložnost za greh, kajti ljudstvo je hodilo tja molit.
Dal je tudi napraviti svetišča na višinah in postavil duhovnike, ki so bili iz ljudstva in ne izmed Levijevih sinov. Dalje je vpeljal praznik v osmem mesecu, na petnajsti dan, ki je ustrezal prazniku na Judovem, in stopil k oltarju. Enako je storil v Betelu, da bi daroval klavne daritve teletoma, ki ju je dal narediti. V Betelu je nastavil duhovnike za višine, ki jih je naredil.
Jeroboam se ni spreobrnil s svojega hudega pota, ampak je še dalje postavljal iz ljudstva duhovnike višin. Kdor je hotel, tega je postavil za duhovnika višin. Zaradi tega se je pregrešila Jeroboamova hiša in zato je bila uničena in iztrebljena s površja zemlje.
Psalm 106
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Gospod, tvoje zapovedi razveseljujejo srce, tvoj ukaz razsvetljuje oči. Aleluja.
Jezus nasiti množico ljudi
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 8,1-10)
Tiste dni, ko je bilo spet mnogo ljudstva in niso imeli kaj jesti, je Jezus spet poklical učence in jim rekel: »Ljudstvo se mi smili; že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. Če jih odpustim lačne domov, bodo na potu omagali, kajti nekateri izmed njih so prišli od daleč.« Učenci so mu odgovorili: »Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi?« Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Ti so rekli: »Sedem. Velel je množici sesti po tleh; in vzel je sedmere hlebe, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico.
Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel položiti prednje tudi te. Najedli so se do sitega in pobrali ostanke koščkov – sedem košar. Bilo jih je pa kakih štiri tisoč; in jih je odpustil. Nato je s svojimi učenci takoj stopil v čoln in prišel v dalmanutske kraje (na zahodni strani Genezareškega jezera).
Berilo
Ljubezen nikoli ne mine
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 12,31; 13,1-13)
Bratje in sestre, hrepenite po večjih darovih; hočem pa vam pokazati še odličnejšo pot. Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi poznal vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.
Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje; ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.
Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla.
Kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride, kar je popolno, bo minilo, kar je nepopolnega. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sodil kakor otrok; ko sem pa postal mož, sem opustil, kar je bilo otroškega.
Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.
Psalm 31
Evangelij
Lk 11,28
Aleluja
Aleluja. Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo. Aleluja.
Mali umevajo Božje razodetje
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,25-30)
Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«