Berilo

Bog združuje moža in ženo

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 2,18-25)

Tedaj je rekel Gospod Bog: »Ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno.« Gospod Bog je torej naredil iz zemlje vse živali polja in vse ptice neba in jih privedel Adamu, da bi videl, kako jih bo imenoval, in da bi vsakršno živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal Adam. In Adam je dal imena vsej živini in vsem pticam neba in vsem živalim polja; a za Adama se ni našla pomočnica, njemu primerna.

Nato je poslal Gospod Bog Adamu trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel Adamu, ženo ter jo privedel k Adamu. Tedaj je rekel Adam: »To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta. Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.« Bila sta pa naga oba, Adam in njegova žena, a ju ni bilo sram.

Psalm 128

Ps 128,1-2.3.4-5

Evangelij

Vera kananejske matere

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,24-30)

Tisti čas je Jezus vstal in odšel v pokrajino Tira in Sidona. Stopil je v neko hišo in želel, da bi nihče ne zvedel, pa ni mogel ostati prikrit; kajti hitro je slišala o njem žena, katere hčerka je imela hudega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena pa je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, da bi izgnal hudega duha iz njene hčere. On pa ji je rekel: »Daj, da se nasitijo najprej otroci; ne gre, da bi kruh vzeli otrokom in ga vrgli psom.« Ona pa je odgovorila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.« Tedaj ji je rekel: »Zaradi te besede pojdi; hudi duh je šel iz tvoje hčere.« Vrnila se je domov in našla deklico ležečo na postelji, hudi duh je odšel iz nje.

Berilo

Ljubezen nikoli ne mine

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 12,31; 13,1-13)

Bratje in sestre, hrepenite po večjih darovih; hočem pa vam pokazati še odličnejšo pot. Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi poznal vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje; ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.

Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla.

Kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride, kar je popolno, bo minilo, kar je nepopolnega. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sodil kakor otrok; ko sem pa postal mož, sem opustil, kar je bilo otroškega.

Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

Psalm 31

Ps 31,3-4.6-8.17.21

Evangelij

Mali umevajo Božje razodetje

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,25-30)

Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«