Božja beseda za sredo, 1. septembra 2010

Berilo

Božji sodelavci in Božja zgradba smo

Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 3,1-9)

Bratje, jaz vam nisem mogel govoriti kakor duhovnim, temveč kakor mesenim, kakor nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, ker je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete; zakaj še ste meseni. Dokler je namreč med vami zavist in prepir, ali niste meseni in ali ne živite po človeško?

Kadar namreč kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« a drug: »Jaz pa Apolov,« ali niste le preveč ljudje? Kaj je vendar Apolo in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero prejeli, in sicer vsak, kakor mu je dal Gospod. Jaz sem sadil, Apolo je zalival, Bog je rast dajal. Zatorej ni nič ta, ki sadi, in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog. Ta, ki sadi in ta, ki zaliva, sta eno, vsak pa bo prejel svoje plačilo po svojem delu. Kajti Božji sodelavci smo, vi pa ste Božja njiva, Božja zgradba.

Psalm 33

Ps 33,12-13.14-15.20-21

Evangelij

Jezus mora oznanjati po vseh krajih

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,38-44)

Ko je Jezus vstal iz shodnice v Kafarnáumu, je šel v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je; pri priči je vstala in jim stregla. Ob sončnem zahodu pa so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, té pripeljali k njemu in on je na vsakega izmed njih polagal roke in jih ozdravljal. Tudi zli duhovi so odhajali iz mnogih in so vpili: »Ti si Božji Sin.« Pa jim je prepovedal in ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus.

Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale in prišle do njega. Pridrževale so ga, da bi ne šel od njih, on jim je pa rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« In učil je v shodnicah po Judeji.