Božja beseda za sredo, 1. februarja 2017

Berilo

Bog očiščuje s trpljenjem

Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 12,4-7.11-15)

Bratje, niste se še do krvi ustavljali v boju zoper greh; pozabili ste tolažbo, ki vam kakor sinovom govori: »Moj sin, ne preziraj Gospodovega strahovanja in ne omaguj, kadar te kara: kogar namreč Gospod ljubi, ga strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejme.« Za vzgojo to prenesite. Kakor s sinovi ravna Bog z vami; kajti kje je sin, ki bi ga oče ne strahoval? Nobeno strahovanje pa se takrat, ko se vrši, ne zdi veselo, ampak bridko; pozneje pa daje tistim, ki so po njem izučeni, miru polni sad pravičnosti. Zato »vzravnajte onemogle roke in klecava kolena ter napravite za svoje noge ravna pota«, da bi se to, kar je hromo, še ne izvinilo, marveč da bi ozdravelo.

Prizadevajte si za mir z vsemi in za svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda. Pazite, da kdo ne izgubi Božje milosti; da ne bo kaka grenka korenina pognala ter delala nadlege in bi se jih po njej mnogo okužilo.

Psalm 103

Ps 103,1-2.13-14.17-18

Evangelij

Prerok je brez časti v domačem kraju

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,1-6)

Tisti čas je Jezus odšel v svoj kraj in spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strme poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.« In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. Čudil se je njihovi nevernosti. In hodil je po vaseh v okolici in učil.