Berilo

Pravični hvali Boga v sreči in nesreči

Berilo iz Jobove knjige (Job 1,6-22)

Zgodilo se je nekega dne, da so prišli Božji sinovi (angeli) in stopili pred Gospoda; tudi satan je prišel med njimi. Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.« In Gospod je rekel satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji. Mož je brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega.« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Ali se Job zastonj boji Boga?

Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Delo njegovih rok blagoslavljaš in njegova posest se širi v deželi. Toda stegni le svojo roko in se dotakni vsega, kar ima! Resnično, v obraz te bo preklinjal.« Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, bodi v tvoji roki! Le nadenj ne stegaj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja.

Ko so pa nekega dne Jobovi sinovi in hčere v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino, je prišel k Jobu sel in rekel: »Voli so orali in oslice so se pasle poleg njih, pa so vpadli Sabejci, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: Božji ogenj je padel z neba in požgal ovce in hlapce ter jih pokončal. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Kaldejci so postavili tri krdela, planili na kamele, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, dati sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino. In glej, silen vihar je prihrumel iz puščave, pretresel štiri vogle hiše, da se je sesula na otroke in so umrli. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«

Tedaj je Job pretrgal svoje oblačilo, ostrigel svojo glavo, padel na tla in molil: »Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem tja. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime!« Pri vsem tem Job ni grešil in ni nič nespodobnega rekel proti Bogu.

Psalm 17

Ps 17,1.2-3.6-7

Evangelij

Kdor je najmanjši med vsemi, je velik

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,46-50)

Tedaj so Jezusovi učenci premišljevali, kdo bi bil največji med njimi. Jezus, ki je vedel za misel njih srca, pa je vzel otroka, ga postavil poleg sebe ter jim rekel: »Kdor koli sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta je velik.«

Spregovoril pa je Janez in rekel: »Učenik, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, pa smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus mu je rekel: »Ne branite; kdor namreč ni zoper vas, je za vas.

Berilo

Napeljem k njemu mir kakor reko

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 66,10-14)

Veselite se z Jeruzalemom! Radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite! Vriskajte od veselja z njim vsi, ki žalujete nad njim! Da se nasesate in nasitite na prsih njegovih tolažb, da se nasrkate in se okrepite od polnosti njegovega bogastva. Kajti tako govori Gospod: Glej, napeljem k njemu mir kakor reko in kakor preplavljajoč potok veličastvo narodov. Njegove dojenčke bodo nosili na ramah in na kolenih ljubkovali. Kakor dečka, ki ga tolaži njegova mati, tako vas bom jaz tolažil. V Jeruzalemu boste potolaženi. Ko boste to videli, se bo razveselilo vaše srce in vaše telo vzcveti kakor nežna trava. Tako bo Gospodova roka očitna na njegovih služabnikih.

Psalm 130

Ps 130,1-3

Evangelij

Postanimo kakor otroci

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,1-4)

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu.«