Prerok napoveduje vrnitev in zedinjenje ljudstva. Res, da se bo vrnil le ostanek, vendar bodo ti obnovili življenje in bogočastje. Na Sionu se bo razlegala hvala Bogu, ki je pripravil rešitev. Soočil se bom z zasužnjenostjo in prosil Gospoda za rešitev. Veselil se bom njegovega daru in ga slavil. Gospod, hvala, ker si živi Bog in se nikoli ne utrudiš pri reševanju svojega ljudstva.

Žena iz poganskih krajev Tira in Sidona prosi Jezusa, da bi ozdravil njeno hčer. Ker je tujka, Jezus odlaša. Žena se tega zaveda, vendar vztraja, da bi dobila vsaj malo njegove moči. Jezus pohvali njeno vero in osvobodi hčerko. Posnemal bom vero te žene, ki kljub težavam ne obupa in povsem zaupa Jezusu. Gospod, prosim te za preprosto, vztrajno in pogumno vero.

Zvest nalogi, ki sta jo sprejela z bratom, se je Metod naslednje leto, to je l. 870, vrnil na Moravsko in v Panonijo (današnjo Madžarsko), kjer se je znova srečal z nasilnim nasprotovanjem frankovskih misijonarjev, ki so ga zaprli v ječo. Ni izgubil poguma. Ko je bil leta 873 izpuščen na prostost, je dejavno začel organizirati Cerkev in poskrbel za formacijo skupine učencev. Po zaslugi teh učencev je bilo mogoče premagati krizo, ki je nastala po Metodovi smrti 6. aprila 885. Preganjali so jih in pozaprli, nekaj so jih celo prodali kot sužnje in prepeljali v Benetke, kjer jih je odkupil neki carigrajski uradnik; ta jim je dovolil, da se vrnejo v slovanske dežele na Balkanu. Sprejeli so jih v Bolgariji, da so lahko nadaljevali misijon, ki ga je začel Metod, in širili evangelij v »deželo Rus«. Bog je tako v svoji skrivnostni previdnosti uporabil preganjanje, da bi rešil delo svetih bratov. Njuno delo je dobro dokumentirano s spisi. Pomislimo samo na Evangeliarij (bogoslužni odlomki Nove zaveze), Psalterij, razna bogoslužna besedila v staroslovanskem jeziku, ki sta jih pripravila oba brata. Po Cirilovi smrti dolgujemo Metodu in njegovim učencem med drugim tudi prevod celotnega Svetega pisma, Nomokanon in Knjigo očetov.