Pavlovo oznanjevanje je pristno, saj mu je sam Bog pripravil spreobrnjenje in razodel svojega Sina. To pristnost je potrdil tudi Peter. Galačani naj mu torej brez skrbi zaupajo in se zaradi njega veselijo v Bogu. Pričevanje ljudi, ki se spreobrnejo, me živo nagovarja. Gospod, naj bom odprt za vzgibe tvojega Duha in se spreobračam ob podpori vseh, ki so naredili ta korak.

Jezus je pri Marti in Mariji. Marija sede k njemu in ga posluša, Marta pa je živčna, ker ga želi takoj postreči. Zato celo krega sestro, ker ji ne pomaga. Jezus ne podpira lenobe, pa tudi ne živčnosti pri delu in odnosih. Z ljubeznijo in pozornostjo bom sprejemal ljudi. Gospod, uči me, da je najbolj pomembno prisluhniti tebi. Naj te poslušam s pozornostjo tistega, ki ljubi.

Poslanstvo svetega Bruna je bilo v tišini in kontemplaciji. Toda tišina in kontemplacija, značilna za sv. Bruna, imata namen, da v raztresenosti vsakdanjega življenja ohranjajta nenehno povezanost z Bogom. Namen je namreč ta, da bi bila v naši duši vedno navzoča združenost z Bogom, ki bi preoblikovala naše celotno bivanje. Tišina in kontemplacija, to je ta lepa poklicanost teologa ter njegovo poslanstvo, da v klepetavosti našega časa in tudi v drugih časih, v bohotenju besed, mora teolog opozarjati na bistvene besede. Z besedami mora ponavzočati Besedo, Besedo, ki izhaja iz Boga, Besedo, ki je Bog.

Ker pa smo mi vsi del tega sveta z vsemi njegovimi besedami, kako lahko ponavzočujemo Besedo z besedami, če ne preko postopka očiščevanja našega mišljenja, ki pa je tudi postopek očiščevanja naših besed. Svet in nas same lahko odpremo za Besedo le, ko vstopimo v tišino Boga, iz katerega izhaja njegova Beseda. Za očiščenje naših besed in tudi za očiščenje besed sveta, potrebujemo tisto tišino, ki postaja kontemplacija in nam pomaga vstopati v tišino Boga ter tako priti do točke, kjer se rojeva Beseda, odrešilna Beseda.