Pavel je rodil Korinčane v Kristusu. Zanje je veliko pretrpel in jim dal najboljši zgled. Zaradi službe evangeliju so ga preganjali, tepli, obsojali. Občudujem njegovo duhovno očetovstvo. Trudil se bom sprejemati ta dar in ga delil drugim, prav tako z zgledom zvestega boja potrjeval svoje besede. Gospod, hvala za oznanjevalce, ki z življenjem potrjujejo moč tvojega križa.

Jezus gre po polju, učenci so lačni in smukajo klasje. Farizeji godrnjajo, ker to ni dovoljeno v soboto. Jezus ne razvrednoti Mojzesove postave, želi pa, da bi se ljudje polno uresničili v tem, kar so. Zavedal se bom, da Jezus upošteva mojo svobodo in me želi pripeljati do polnega življenja. Gospod, naj te vedno sprejemam kot tistega, ki misli name in mi daje najboljše nasvete.

»Prva beseda je molitev. Mati Terezija nas neutrudno vabi, da bi zajemali iz vira Ljubezni, Jezusa križanega in vstalega, prisotnega v zakramentu Evharistije, da bi imeli nato moč, da bi mu pomagali v najbolj ubogih med ubogimi, s srcem, polnim ljubezni. Mati Terezija je svoj dan začela z udeležbo pri sveti maši in ga zaključila z adoracijo zakramentalnega Jezusa, neskončne Ljubezni. Tako postane mogoče spreminjati delo v molitev. Nikoli ne pozabimo imeti v žepu majhnega evangelija, prebrati eno stran ter tudi mi vstopiti v pripoved, ki jo beremo. Prizadevajmo si vstopiti v Jezusove misli in čutenje, govorimo z Njim, prosimo ga za milost Njegovega Duha: tako bomo postali možje in žene, katerih življenje ima 'okus' in bomo znali podariti prenovljen pogled tistim, ki jih srečamo.«

»Druga beseda je dejavna ljubezen. Pomeni postati bližnji periferijam mož in žena, ki jih vsak dan srečamo, občutiti usmiljenje do zadnjih v telesu in duhu – in usmiljenje lahko občutimo samo takrat, ko v svojem srcu sprejmem potrebe in rane drugega –, postati priče ljubkovanja Boga za vsako rano človeštva. Vse to je mogoče, kadar je vsak od nas z Gospodom Jezusom, kadar govori z njim, dovoli, da v njem prebiva Njegov Duh. Tako bomo mogli ponuditi to, česar si osebe želijo: prisotnost in bližino Boga usmiljenja.«

»Tretja je dejavno usmiljenje. Lahko bi rekli tudi telesna in duhovna dela usmiljenja, oziroma skrbeti za vsega in za vsakega človeka. V Obličju usmiljenja, buli ob napovedi izrednega jubileja Usmiljenja, sem zapisal: "Živo hrepenim, da bi krščansko ljudstvo ob tem jubileju premišljevalo o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Tako se bo prebudila naša vest, ki je pogosto dremava pred dramo revščine. Tako bomo vedno bolj vstopali v srce evangelija, kjer so ubogi privilegiranci Božjega usmiljenja. Jezusovo oznanilo nam prikaže ta dela usmiljenja, da bi lahko razumeli, ali živimo kot njegovi učenci ali ne. Odkrijmo znova dela telesnega usmiljenja: lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, popotnike sprejemati, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati. In ne pozabimo na dela duhovnega usmiljenja: dvomljivcem svetovati, zmotne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, žalivcem odpustiti, nadležne prenašati, za žive in mrtve Boga prositi." Mati Terezija je ta evangeljski odlomek (prim. Mt 25) naredila za svoje življenjsko vodilo, za pot k svetosti, in to lahko postane tudi za nas.«

Četrta beseda je družina. V njej izstopa podoba in prisotnost matere. Mati Terezija v tej knjigi pravi: "Mame so srce hiše in so tiste, ki oblikujejo družino tako, da sprejemajo, ljubijo in ljubeče skrbijo za svoje otroke. (...) mnogi mladi trpijo zaradi družinskih situacij. (...) Mati je tista, ki iz hiše naredi dom ljubezni. Včasih biti mati lahko pomeni resnično zelo težko izkušnjo, lahko je križ; vendar pa je z nami Marija, najboljša mama, ki nas vedno uči biti nežni s svojimi otroki." V družini se namreč od mame in očeta naučimo smejati, odpuščati, sprejemati, žrtvovati se za druge, podariti ne da bi v zameno kaj pričakovali, moliti in trpeti skupaj, veseliti se in pomagati drug drugemu. V nobeni drugi življenjski situaciji ne moremo živeti kakor in kolikor se živi v družini. In Mati Terezija nam v enem od odgovorov med srečanji, ki jih prinaša ta knjiga, pravi: "Vedno bolj morate postajati veselje in tolažba Boga, tako da ponovno prinesete molitev v vaše družine. Družina potrebuje ljubezen, občestvo in težko delo. In to bo največji dar, ki ga boste mogli podariti Cerkvi."«

»Peta beseda je mladi. "Posebej se obračam na vas, mladi! Pravijo, da je Albanija najmlajša evropska država in se obračam na vas. Vabim vas, da zgradite vaše življenje na Jezusu Kristusu, na Bogu: kdor gradi na Bogu, gradi na skali, saj je On vedno zvest, tudi če smo mi nezvesti (prim. 2Tim 2,13)." S temi besedami sem med molitvijo Angelovega češčenja v Tirani, med obiskom v Albaniji, 21. septembra 2014 nagovoril tamkajšnje mlade.

Zdaj vse mlade prosim, naj ne izgubijo upanja, naj ne dovolijo ukrasti prihodnosti, ki je v njihovih rokah. Ostanite v Gospodu in ljubite se, kakor vas ljubi Bog; bodite graditelji mostov, da bi prekinili logiko razdeljenosti, zavračanja, strahu drug pred drugim; začnite služiti ubogim, pogumno se spoprimite z življenjem, ki je Božji dar. Letite visoko, kakor orel, ki je simbol države, od koder prihaja Mati Terezija! Spodbujam vas, da vključite tudi vaše sovrstnike; vztrajno se hranite z Božjo Besedo, odprite svoja srca Kristusu, Evangeliju, srečanju z Bogom, dialogu med vami, da bi dali pričevanje vsemu svetu.

Z naklonjenostjo vas blagoslavljam. Želim vam, da bi te strani dobro dele vašemu srcu, kot so dobro dele mojemu. Nad vaše domove, družine in vaše življenje kličem mir ter usmiljenje. Prosimo Boga za mir in usmiljenje za ves svet, na priprošnjo Matere Terezije.