Prerok gleda veličino Božje izvolitve Izraelskega naroda in zablodo moralne pokvarjenosti, v katero je padel. Noben narod ni dobil toliko milosti in razodetja kakor prav oni. Pogosto se ne zavedam Božjih darov, ki sem jih deležen, kakor da so samoumevni, in jih premalo izkoristim. Gospod, ne odtegni mi pomoči. Daj, da bom hvaležen in odgovoren za vse, kar mi daješ.

Jezus in učenci so v čolnu, ko se razdivja nevihta in jih nevarno premetava. Učenci ga prosijo, naj posreduje za rešitev, on pa jim očita premajhno vero in zapreti morju, da se umiri. Marsi­kdaj premalo zaupam Gospodu, zato bom poglobil zaupanje, da me more rešiti v vsaki okoliščini. Gospod, poživi mojo šibko vero, da bom pregnal strah in se ti vedno izročal ter ti zaupal.