Vidno znamenje Boga je oblak, ki je spremljal pot ljudstva po puščavi. Božjo navzočnost so imenovali tudi slava, to je razodetje Božje lepote, moči in svetosti. Oblak Božje milosti se je spustil na Marijo, da je postala Božja Mati. Tudi danes je veliko znamenj Božje navzočnosti, po kateri Bog vabi k sebi. Gospod, hvala, ker si ti novi oblak, učlovečena slava Boga na svetu.

Jezusov učenec ne pripada neki šoli ali nauku, ampak živi v odnosu z Jezusom in sprejema njegov nauk. Iz tega raste njegova modrost, v kateri kakor hišni gospodar povezuje staro in novo. Trudil se bom poglobiti v Jezusovo besedo in jo živeti v stvarnem okolju. Gospod, pomagaj mi razumeti, da bom mogel tvojo besedo tem bolj govoriti drugim, čim bolj jo bom uresničeval.

V prvih korakih življenja Cerkve odseva dogodek na Martinem in Marijinem domu v Betaniji iz časa Jezusovega javnega delovanja,. Marta je bila zaposlena s strežbo Jezusu in učencem, Marija pa je poslušala Gospodovo besedo. V obeh primerih si nista bila v nasprotju trenutek molitve ter poslušanja Boga in vsakdanja dejavnost, izvajanje dejavne ljubezni. Jezusov opomin: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila boljši del, ki ji ne bo vzet (Lk 10, 41-42), kakor tudi razmišljanje apostolov: »Mi se bomo posvetili molitvi in službi Besede« (Apd 6,4), kažeta na prednost, ki jo moramo dati Bogu. Vsekakor ne bi rad sedaj vstopil v razlago vrstic o Marti in Mariji. Kakor koli ni bila grajana dejavnost do bližjega, za drugega, ampak je bilo poudarjeno, da mora biti prežeta z duhom kontemplacije. Po drugi strani sv. Avguštin pravi, da je ta Marijina resničnost videnje našega stanja v nebesih, ki ga na zemlji torej ne moremo nikoli popolnoma doseči, nekaj od tega pa mora biti navzoče v naši dejavnosti. Tudi zrenje Boga mora biti navzoče. Sv. Ambrož z razlago dogodka o Mariji in Marti takole opominja svoje vernike: »Trudimo se tudi mi imeti to, kar nam ne bo moglo biti odvzeto tako, da skrbno, ne raztreseno, prisluhnemo Gospodovi besedi. Saj se celo s semeni nebeške besede zgodi, da jih odnesejo stran, če so posejani na poti. Tudi tebe naj spodbuja, kakor Marijo, želja po vedenju, in to je največje, najpopolnejše delo. Zato naj niti skrb za cerkveno služenje ne raztrese od poznavanja nebeške besede, od molitve.«

Sv. Avguštin pravi: »Marta je z velikodušno gostoljubnostjo sprejela Kristusa v svojo hišo. To je res veliko delo, saj je pripravljala obed za Svetega nad svetimi in za njegove učence. Marija pa se je hranila s pravičnostjo in resnico Jezusa, ki je kruh življenja.« Sv. Ambrož pojasnjuje: »Kristusovo telo potrebuje poslušalce in delavce Božje besede.« Sv. Efrem Sirski razlaga: »Lahko bi sklepali, da je bila Martina ljubezen bolj goreča kot Marijina, saj je bila pripravljena streči mu, še preden je prišel in je bila ona, ki mu je prva tekla naproti, ko je prišel obudit Lazarja od mrtvih.« Sv. Janez Kasijan pravi: »S tem, ko je Jezus pohvalil Marijo, ni kritiziral Marto, temveč je samo pojasnil, da je služenje telesu le prehodno, medtem ko je poslušanje Božje besede večno.« Sveti Ambrož z razlago dogodka Marte in Marije tako spodbuja svoje vernike, s tem pa tudi nas: »Skušajmo imeti tudi mi to, kar nam ne more biti odvzeto, in sicer tako, da pozorno in ne raztreseno, prisluhnemo Gospodovi besedi. Tudi semenom nebeških besed se lahko zgodi, da jih odnesejo proč, če so posejana na poti. Naj tudi tebe, kakor Marijo, spodbuja želja po vedenju, in to je največje ter najpopolnejše delo.« Ambrož še dodaja, da »tudi pastoralna skrb ne sme odvračati od poznavanja nebeških besed in od molitve« (Expositio Evangelii secundum Lucam, VII, 85: PL 15, 1720).

Angel Gospodov, 21. julij 2019
Potem je še druga sestra, Marta. Sv. Luka pravi, da je ona gostila Jezusa (prim. v. 38). Morda je bila Marta starejša od sestre, tega ne vemo, prav gotovo pa je ta žena imela karizmo za gostoljubnost. Kajti, ko je Marija poslušala Jezusa, je bila ona zaposlena s številnimi opravili. Zato ji je Jezus rekel: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari« (v. 41). S temi besedami On prav gotovo ne namerava obsoditi drže služenja, temveč pretirano skrb, s katero ga včasih doživljamo. Tudi mi imamo zaskrbljenosti kot sv. Marta in po njenem zgledu si zastavimo to, da se bo po naših družinah in po naših skupnostih živel čut za gostoljubje, za bratstvo in se bo lahko vsakdo počutil »doma«, še posebej mali in revni, ko trkajo na vrata.

Današnji evangelij nas torej spominja, kako je modrost srca ravno v tem, da znamo vključevati skupaj obe drži, tako kontemplacijo kot akcijo. Marta in Marija nam v tem kažeta pot. Če želimo z veseljem uživati življenje, moramo združevati ti dve drži: po eni strani biti »ob Jezusovih nogah«, da mu prisluhnemo, ko nam razlaga skrivnost vsake stvari; po drugi strani pa biti urni in pripravljeni za gostoljubnost, ko gre On mimo ter trka na naša vrata v obličju prijatelja, ki potrebuje trenutek počitka in bratstva. Za to je potrebna ta gostoljubnost.