V Jeruzalemu želijo zgraditi obzidje, a ni potrebno, ker bo mesto odprto za vse narode. Gospodova navzočnost bo razlog za njihov prihod in iskanje rešitve. Z Zaharijem se bom trudil sprejemati ljudi različnih ljudstev in kultur, ki imajo istega Gospoda in Rešitelja. Gospod, hvala, ker prebivaš med ljudmi. Daj, da te bom občutil kot trdno podporo pri mnogih srečanjih in rešitvah.

Jezus drugič napove, da bo moral trpeti. Učenci tega nočejo slišati in sprejeti. Ni dovolj poslušati njegove besede, ampak jim je treba pustiti, da vstopijo v srce in nagovorijo od znotraj. V molitvi se bom ves izročil Gospodu in odpravil strah pred tem, da bi preveč zahteval od mene. Gospod, pomagaj mi, da bom odločno sprejemal tvojo besedo, tudi ko boš zahteval kaj zelo težkega.

Sv. Vincencij se je Franciji 17. stoletja z roko dotaknil velikega kontrasta med bogatimi in revnimi. Kot duhovnik je obiskoval tako aristokratska kot podeželska okolja ter prav tako najrevnejše pariške predele. Vincencij Pavelski, ki ga je gnala ljubezen do Kristusa, je znal organizirati redno pomoč osebam, ki so živele na družbenem obrobju, ter  zato začel s skupino žena, ki so svoj čas in sredstva namenjale najšibkejšim.

 Sv. Vincencij je govoril: »Bog ljubi uboge in posledično ljubi tiste, ki ljubijo uboge. Če pustite molitev, da bi pomagali ubogemu, vedite, da to pomeni služiti Bogu.« Zato je sv. Vincencij vzornik tudi za današnji čas. S svojim nenehnim apostolskim delovanjem je dosegel, da je evangelij vedno bolj postajal svetilnik upanja in ljubezni za človeka tistega časa, predvsem pa za najbolj uboge v duhu in telesu. Njegov krepostni zgled in posredovanje naj v vas in vaših skupnosti vzbujajo solidarnost, da bodo vsi sodelovali v izgradnji skupnega dobrega.