V skrivnosti časa ima vsaka stvar svoj pravi trenutek. Sledijo si prijetni in neprijetni dogodki. V enih se človek veseli in poglablja svoj mir, v drugih ga prevevata žalost in bolečina. Tako kot mnogi kristjani se bom z vsemi močmi trudil živeti svojo sedanjost pred Bogom. Gospod, nauči me, da si mi dal vse te trenutke, da bi v njih dozoreval za polno življenje v večnosti.

Za ljudi je bil Jezus prerok, za Petra pa Božji Maziljenec. Jezus ne pusti, da bi to javno razglašali, Petru pa pove, da bo moral hoditi pot trpečega Božjega služabnika. Skupaj s Petrom se bom učil sprejemati Jezusovo odločitev, da postane žrtveni dar za osvoboditev človeštva od zla. Gospod, ne dopusti, da bi si po svoji meri gradil drugačno podobo o tebi. Bodi moj križani Odrešenik.

Sv. Vincencij se je Franciji 17. stoletja z roko dotaknil velikega kontrasta med bogatimi in revnimi. Kot duhovnik je obiskoval tako aristokratska kot podeželska okolja ter prav tako najrevnejše pariške predele. Vincencij Pavelski, ki ga je gnala ljubezen do Kristusa, je znal organizirati redno pomoč osebam, ki so živele na družbenem obrobju, ter  zato začel s skupino žena, ki so svoj čas in sredstva namenjale najšibkejšim.

 Sv. Vincencij je govoril: »Bog ljubi uboge in posledično ljubi tiste, ki ljubijo uboge. Če pustite molitev, da bi pomagali ubogemu, vedite, da to pomeni služiti Bogu.« Zato je sv. Vincencij vzornik tudi za današnji čas. S svojim nenehnim apostolskim delovanjem je dosegel, da je evangelij vedno bolj postajal svetilnik upanja in ljubezni za človeka tistega časa, predvsem pa za najbolj uboge v duhu in telesu. Njegov krepostni zgled in posredovanje naj v vas in vaših skupnosti vzbujajo solidarnost, da bodo vsi sodelovali v izgradnji skupnega dobrega.