Pred templjem prerok razkriva hinavščino tistih, ki želijo darovati Bogu, čeprav prelamljajo njegove zapovedi. Tempelj je svet kraj. Kdor vstopi vanj, se mora očistiti in odpraviti hudobijo. Trudil se bom za povezavo vere z življenjem in se izogibal vsake hinavščine. Gospod, vzgajaj me v šoli svojega usmiljenja, da se bom skesano obračal k tebi in skrbel za pravičnost do vseh.

Gospodar je vsejal dobro seme, sovražnik pa je vmes posejal plevel. Delavci ga hočejo izruvati in uničiti, toda gospodar jim ne pusti, da ne bi s tem poškodovali še dobrega žita. Bog deluje v svetu ob toliki hudobiji. Jezus me vabi, naj se ne pohujšam in izgubim volje ob ovirah zla, ker ga je on premagal in ne bo nikoli dokončno zmagalo. Gospod, okrepi mi zaupanje v tvojo zmago, da ne bom ruval plevela pred žetvijo.

Benedikt XVI. je med katehezo o svetima bratoma pokazal na daljnovidnost njunega delovanja, ki se je izražala v prizadevanjih njunih učencev, Gorazdu, Klimentu, Naumu, Angelarju, Savi ter drugih.

Metod in učenci preganjani
Zvest nalogi, ki sta jo sprejela z bratom, se je Metod naslednje leto, to je l. 870, vrnil na Moravsko in v Panonijo (današnjo Madžarsko), kjer se je znova srečal z nasilnim nasprotovanjem frankovskih misijonarjev, ki so ga zaprli v ječo. Ni izgubil poguma. Ko je bil leta 873 izpuščen na prostost, je dejavno začel organizirati Cerkev in poskrbel za formacijo skupine učencev. Po zaslugi teh učencev je bilo mogoče premagati krizo, ki je nastala po Metodovi smrti 6. aprila 885. Preganjali so jih in pozaprli, nekaj so jih celo prodali kot sužnje in prepeljali v Benetke, kjer jih je odkupil neki carigrajski uradnik; ta jim je dovolil, da se vrnejo v slovanske dežele na Balkanu. Sprejeli so jih v Bolgariji, da so lahko nadaljevali misijon, ki ga je začel Metod, in širili evangelij v »deželo Rus«. Bog je tako v svoji skrivnostni previdnosti uporabil preganjanje, da bi rešil delo svetih bratov. Njuno delo je dobro dokumentirano s spisi. Pomislimo samo na Evangeliarij (bogoslužni odlomki Nove zaveze), Psalterij, razna bogoslužna besedila v staroslovanskem jeziku, ki sta jih pripravila oba brata. Po Cirilovi smrti dolgujemo Metodu in njegovim učencem med drugim tudi prevod celotnega Svetega pisma, Nomokanon in Knjigo očetov.