Po rešitvi je Bog pripravil ljudstvo na svoje veliko razodetje. Mojzes je govoril z njim in Bog je odgovarjal z gromom in bliskom. Pokazal je, da je potrebno spoštovanje njegove presežnosti. Danes je ta poudarek manj očiten. Zavedal se bom, da je Bog nad mojimi pogledi in obzorji. Gospod, hvala, ker si v svoji veličini vedno drugačen in vendar tako blizu ter domač. Naj bo taka tudi moja vera.

Množice ne razumejo Jezusovega sporočila v prilikah. Zato se posveti učencem in jim razlaga skrivnost Božjega delovanja v svetu. Tudi meni daje možnost, da se srečam z njim, in mi odkriva skrivnost življenja. Bolj se bom zavedal Jezusovega daru in hvaležno sprejemal njegovo besedo. Gospod, podari mi odprto srce, ki bo ohranilo tvoj dar. Daj mi moči, da bom zvesto hodil za teboj.

Benedikt XVI. je med katehezo o svetima bratoma pokazal na daljnovidnost njunega delovanja, ki se je izražala v prizadevanjih njunih učencev, Gorazdu, Klimentu, Naumu, Angelarju, Savi ter drugih.

Metod in učenci preganjani
Zvest nalogi, ki sta jo sprejela z bratom, se je Metod naslednje leto, to je l. 870, vrnil na Moravsko in v Panonijo (današnjo Madžarsko), kjer se je znova srečal z nasilnim nasprotovanjem frankovskih misijonarjev, ki so ga zaprli v ječo. Ni izgubil poguma. Ko je bil leta 873 izpuščen na prostost, je dejavno začel organizirati Cerkev in poskrbel za formacijo skupine učencev. Po zaslugi teh učencev je bilo mogoče premagati krizo, ki je nastala po Metodovi smrti 6. aprila 885. Preganjali so jih in pozaprli, nekaj so jih celo prodali kot sužnje in prepeljali v Benetke, kjer jih je odkupil neki carigrajski uradnik; ta jim je dovolil, da se vrnejo v slovanske dežele na Balkanu. Sprejeli so jih v Bolgariji, da so lahko nadaljevali misijon, ki ga je začel Metod, in širili evangelij v »deželo Rus«. Bog je tako v svoji skrivnostni previdnosti uporabil preganjanje, da bi rešil delo svetih bratov. Njuno delo je dobro dokumentirano s spisi. Pomislimo samo na Evangeliarij (bogoslužni odlomki Nove zaveze), Psalterij, razna bogoslužna besedila v staroslovanskem jeziku, ki sta jih pripravila oba brata. Po Cirilovi smrti dolgujemo Metodu in njegovim učencem med drugim tudi prevod celotnega Svetega pisma, Nomokanon in Knjigo očetov.