Pavel govori o razdvojenosti. V njem sta dve sili: ena ga vleče k dobremu, druga pa k slabemu. Zdi se, kakor da duhovna sredstva ne pomagajo. Čeprav težko vztraja, se mora zanesti na Jezusa in njegovo bližino. Vztrajal bom v prizadevanju in zaupal Gospodu, kljub težavam in nemoči. Gospod, daj, da se ne bom jezil in obupal pri padcih. Odpusti mi greh, naj bom usmiljen tudi do drugih.

Predstavljam si ljudi, ki gledajo v nebo in napovedujejo vreme. Jezus jih krega, ker znajo opazovati pojave v naravi, ne vidijo pa Božjega razodevanja. Bolj bom pozoren na mnoga Gospodova znamenja in se po njih odločal za to, k čemur me kličejo. Gospod, hvala, ker mi govoriš, ker si mi blizu in me rešuješ iz klešč zla. Naj se za nič na svetu ne oddaljim od tebe.