Služabnik vabi k poslušanju Božje besede in pove, da je že od mladosti poklican za to poslanstvo. Hudo mu je, ker najprej ni imel uspeha, vendar ve, da se ne trudi zaman. Moč je v zvestobi, v kateri se prečiščuje njegovo oznanjevanje. Sledil bom Božjim naročilom in vztrajal, tudi če ne bo odziva. Gospod, daj mi moči, da se bom jasneje zavedal, da me želiš imeti za orodje svoje previdnosti.

Jezus je globoko presunjen zaradi izdajstva. Njegov najbližji učenec ga bo izdal, drugi bodo zbežali, ostal bo sam. Tudi v trenutkih noči in preizkušnje bom ostal buden, da ne bi zatajil prijateljstva z Jezusom in ljudmi. Z Jezusovim usmiljenjem bom gledal na vse, ki bodo padli v noči daru in vere. Gospod, odpusti mi vse padce in izdaje. Čim prej me spet pritegni k sebi.

Sv. Teodoret iz Kira pravi: »Jasno je, da je prerokba namenjena vsem prebivalcem zemlje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasnjuje: »Beseda (Kristus) zbira svoje občestvo tudi med preganjanjem.« Sv. Ciril Jeruzalemski nadaljuje: »To preganjanje se je začelo že tedaj, ko ga je hotel Herod ubiti, a ga je Gospod zakril s senco svoje roke.« Origen razlaga: »Kristus je kot ostra in svetleča puščica, ki zadane zdravilno rano.« Sv. Ambrož pa dodaja: »Vera je tul, kateremu je dodeljeno, da vsebuje to puščico.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Beseda je torej postala močno orožje zveličanja za duhovno osvoboditev.« Teodoret iz Kira ponovno pravi: »Kristusova človeška narava vsebuje tudi kraljevsko, čeprav v obliki služabnika.« Sv. Hieronim razlaga: »Zdi se, kot da bi služabnik postavil na laž Očetovo slavo, saj se zdi, da je njegovo poslanstvo med ljudstvi spodletelo.« »Vendar pa ne smemo pozabiti,« ponovno pravi Teodoret iz Kira: »da je on izgovoril te besede kot služabnik, torej v svoji človeški naravi.« Ciril Aleksandrijski razvija misel naprej: »Na koncu je Kristus položil vse svoje pravice pred Očeta.«