Origen pravi: »Sveti Duh je dal Cerkvi en sam evangelij v štirih knjigah.« Sv. Ambrož nadaljuje Origenovo misel: »Evangelist Luka nam ni dal nepristranske in nevtralne pripovedi, temveč opis, ki ima namen prepričati ter spreobrniti, bogat s kristološko vsebino.« Sv. Atanazij pravi: »Luka se opira na pričevanja tistih, ki so videli in poslušali Jezusa in mu tako posredovali izročilo o zakramentih in o Kristusu. Origen dodaja: »Namen Lukovega evangelija je vera, ki je v polnosti poučena, trdna in ki bo ohranjena vse do končnega zveličanja. Do takšne vere pridemo preko branja evangelija, torej s katehetskim branjem, da bi tako bili skrbno in v vsem postopoma poučeni o dogodkih, ki jih evangelij pripoveduje.«

Sv. Ambrož pravi: »Jezus je dvainsedemdesetere poslal kakor jagnjeta med volkove in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo, da bodo ob koncu časov volkovi in jagnjeta živeli v miru skupaj in majhen otrok jih bo vodil.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Sposobni bodo preživeti kot ovce med volkovi zato, ker je Jezus njihov pastir in jih bo varoval pred volkovi tudi sredi preganjanj. Učenci so poslani, ne da bi imeli kaj s seboj, saj morajo biti popolnoma odvisni od Gospoda žetve.« Sv. Efrem Sirski dodaja: »Saj so oznanjevalci in ne trgovci.« Sv. Efrem Sirski še pravi: »Ko učence zavrnejo, morajo ti otresti prah s svojih nog, saj je prah pravičnega kot znamenje maščevanja nad tistimi, ki se ne spokorijo in bodo bolj kaznovani, kot je bila Sodoma.«

O Pavlu nimamo le Lukovega poročila v Apostolskih delih, marveč tudi vrsto pisem, ki izvirajo naravnost iz njegove roke in nam neposredno razkrivajo njegovo osebnost in njegovo mišljenje. Luka nam pove, da je bilo njegovo prvotno ime »Savel« (prim. Apd 9,4.17; 22,7.13; 26,14), kakor kralj Savel (prim. Apd 13,21), in da je bil Jud iz diaspore, ker je bilo mesto Tarz na meji med Anatolijo in Sirijo.

Timotej je grško ime in pomeni »Bog časti«. Medtem ko ga Luka v Apostolskih delih omenja šestkrat, se Pavel v svojih pismih sklicuje nanj sedemnajstkrat (in še enkrat ga najdemo v pismu Hebrejcem). Iz tega moremo sklepati, da je Timotej v Pavlovih očeh užival velik ugled, tudi če nam Luka ne namerava pripovedovati vse, kar zadeva njega. Apostol mu je v resnici zaupal pomembna poslanstva in je v njem videl tako rekoč »alter ego«, kakor izhaja iz velike pohvale, s katero ga odene v pismu Filipljanom: »Nimam nobenega enako čutečega ('isópsychon'), ki je tako iskreno zavzet za vaše duše« (2,20).

Pavlu je Abraham zgled vere, ker je povsem zaupal v Božjo obljubo. Podobna obljuba velja za vsakega, ki veruje v Jezusovo smrt, vstajenje in odrešenje. Poglabljal bom vero v Jezusovo veliko ljubezen, ki je premagala hudobijo in smrt. Gospod, okrepi mi zaupanje v tvojo milosti, da me bo dvigala iz greha in mi obudila nov odnos ljubezni do bližnjih.

Jezus noče stopati v spore med ljudmi. S priliko o bogatem človeku, ki ga preseneti smrt, pokaže kratkotrajno vrednost zemeljskega bogastva. Skromno in odgovorno bom uporabljal gmotne dobrine in bom solidaren z ubogimi. Gospod, naj ne bom odvisen od stvari, ki jih imam. Osvobodi me navezanosti na vse, kar nima trajne vrednosti.