Origen pravi: »Sveti Duh je dal Cerkvi en sam evangelij v štirih knjigah.« Sv. Ambrož nadaljuje Origenovo misel: »Evangelist Luka nam ni dal nepristranske in nevtralne pripovedi, temveč opis, ki ima namen prepričati ter spreobrniti, bogat s kristološko vsebino.« Sv. Atanazij pravi: »Luka se opira na pričevanja tistih, ki so videli in poslušali Jezusa in mu tako posredovali izročilo o zakramentih in o Kristusu. Origen dodaja: »Namen Lukovega evangelija je vera, ki je v polnosti poučena, trdna in ki bo ohranjena vse do končnega zveličanja. Do takšne vere pridemo preko branja evangelija, torej s katehetskim branjem, da bi tako bili skrbno in v vsem postopoma poučeni o dogodkih, ki jih evangelij pripoveduje.«

Sv. Ambrož pravi: »Jezus je dvainsedemdesetere poslal kakor jagnjeta med volkove in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo, da bodo ob koncu časov volkovi in jagnjeta živeli v miru skupaj in majhen otrok jih bo vodil.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Sposobni bodo preživeti kot ovce med volkovi zato, ker je Jezus njihov pastir in jih bo varoval pred volkovi tudi sredi preganjanj. Učenci so poslani, ne da bi imeli kaj s seboj, saj morajo biti popolnoma odvisni od Gospoda žetve.« Sv. Efrem Sirski dodaja: »Saj so oznanjevalci in ne trgovci.« Sv. Efrem Sirski še pravi: »Ko učence zavrnejo, morajo ti otresti prah s svojih nog, saj je prah pravičnega kot znamenje maščevanja nad tistimi, ki se ne spokorijo in bodo bolj kaznovani, kot je bila Sodoma.«

O Pavlu nimamo le Lukovega poročila v Apostolskih delih, marveč tudi vrsto pisem, ki izvirajo naravnost iz njegove roke in nam neposredno razkrivajo njegovo osebnost in njegovo mišljenje. Luka nam pove, da je bilo njegovo prvotno ime »Savel« (prim. Apd 9,4.17; 22,7.13; 26,14), kakor kralj Savel (prim. Apd 13,21), in da je bil Jud iz diaspore, ker je bilo mesto Tarz na meji med Anatolijo in Sirijo.

Timotej je grško ime in pomeni »Bog časti«. Medtem ko ga Luka v Apostolskih delih omenja šestkrat, se Pavel v svojih pismih sklicuje nanj sedemnajstkrat (in še enkrat ga najdemo v pismu Hebrejcem). Iz tega moremo sklepati, da je Timotej v Pavlovih očeh užival velik ugled, tudi če nam Luka ne namerava pripovedovati vse, kar zadeva njega. Apostol mu je v resnici zaupal pomembna poslanstva in je v njem videl tako rekoč »alter ego«, kakor izhaja iz velike pohvale, s katero ga odene v pismu Filipljanom: »Nimam nobenega enako čutečega ('isópsychon'), ki je tako iskreno zavzet za vaše duše« (2,20).

Na začetku Pavel hvali Očetov načrt, da si je zamislil pot zveličanja po Jezusovem trpljenju in vstajenju. Efežane vabi, naj se pridružijo njegovemu sinovskemu odnosu do Očeta in se v njem odprejo do ljudi ter stvarstva. Zahvaljeval se bom Gospodu, da sem po njem pritegnjen v načrt zveličanja. Gospod, hvala, ker je tvoja sveta kri izmila moje grehe in mi prinesla novo življenje.

V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen.