V primerjavi z drugimi verovanji se Pavel ne sramuje moči evangelija. Vera v Boga prinaša odrešenje in vodi k polnemu uresničenju ljudi na vseh ravneh. Ob različnih modrostih se bom še bolj oklenil vere v Jezusa Kristusa in njene moči za življenje. Hvala za dar vere, da si moj Gospod. Naj ti še bolj zaupam, da si vedno ob meni in me spremljaš na vseh poteh življenja.

Jezus gre na kosilo k farizeju, vendar si pri tem ne umije rok. Gledam temo in predsodke v srcih farizejev, ki hočejo umazati Jezusa. Znotraj tega je Jezus svoboden in usmerjen na bistveno. Trudil se bom ohraniti čistost srca in izpolniti Božjo voljo. Gospod, pomagaj mi priti do svobode, da bom v vseh okoliščinah odprt zate in za bližnje, še posebej, če so v težavah.

V ciklusu katehez, ki smo ga začeli, si ogledujemo poglavitne osebnosti porajajoče se Cerkve. Danes bomo govorili o sv. Ignaciju, ki je bil tretji škof v Antiohiji, in sicer od leta 70 do 107, ko je umrl mučeniške smrti. V tistem času so bili Rim, Aleksandrija in Antiohija tri velika mesta Rimskega cesarstva. Nicejski koncil govori o treh primatih: seveda o rimskem, poleg njega pa sta se s primatom ponašali še Aleksandrija in Antiohija. Sv. Ignacij, je bil škof v Antiohiji, ki leži danes v Turčiji. V Antiohiji, kakor vemo iz Apostolskih del, je vzniknila cvetoča krščanska skupnost. Njen prvi škof je bil apostol Peter – tako nam pravi izročilo – in tam »so prvič učence imenovali kristjane« (Apd 11,26). Evzebij Cezerejski, zgodovinar iz 4. stoletja, posveča 4. poglavje svoje Cerkvene zgodovine Ignacijevemu življenju in literarnemu delu (3,36). »Iz Sirije,« tako piše, »je bil Ignacij poslan v Rim, da bi ga vrgli v hrano zverem zaradi pričevanja za Kristusa. Po svojem potovanju po Aziji pod strogim nadzorom stražarjev,