Neuspeh služabnika je povezan še s hudim preganjanjem in nasiljem. Ker sam posluša Besedo, jo mora posredovati še drugim, čeprav jim to ne ugaja. Trpljenje ga ne stre, ker zaupa v Božjo pomoč. On ga bo varoval pred nasprotniki. V zaupanju v Božjo voljo bom sprejemal nasprotovanje in zavračanje. Gospod, podpiraj me, da bom tudi prejeto zlo spreminjal v dar ljubezni za druge.

Težko je razumeti dogajanje v duši izdajalca Juda. Bil je razočaran nad Jezusom, ker je pričakoval drugačnega Mesija. Želel si je tudi moči in denarja. Ljudje se drugače odločajo, kot so moje želje, tudi izdaj ne manjka. Toda Bog vodi vse po svojih načrtih, zato ne bom razočaran. Gospod, pomagaj mi sprejeti to, kar pride. Naj nikogar ne prepustim smrti.

Sv. Justin, mučenec pravi: »Kristus je vedel, kdaj govoriti in kdaj molčati«, »saj je Beseda, ki je prinesla na svet nov nauk«, pa dodaja sv. Efrem Sirski. Sv. Ambrož to potrjuje: »Razumni ve, kdaj je potrebno molčati in tudi, ko pa je potrebno govoriti.« Sv. Ciril Aleksandrijski razlaga: »Kdor je poslušal Besedo, je bil napolnjen z močjo in sposobnostjo pridiganja«, »in s tem, da hodi za Kristusom z ušesi, ki nenehno poslušajo to, kar pravi« doda sv. Teodoret iz Kira. Sv. Atanazij pojasnjuje: »Ne trpeča Beseda je trpela v telesu, ki je bil podvržen trpljenju, ko je nastavil svoj hrbet tistim, ki so ga bičali«. Sv. Bazilij iz Cezareje dodaja: »Kakršen je bil Učitelj, takšen naj bo tudi učenec, torej dostojanstven in miren, ko ga ponižujejo in sramotijo«. Sv. Ciril Jeruzalemski pravi: »Kristus je dal srčen zgled svojim učencem«. Sv. Atanazij pravi podobno: »On uči svoje učence, kako prenašati trpljenje«. Makarij Egiptovski k temu dodaja: »In sicer tako, da je nasproti našemu prirojenemu ponosu postavil božansko ponižnost«. Sv. Teodoret iz Kira pravi, da je »prerok trpljenje napovedal zato, da bi nas poučil ter nam priporočil potrpežljivost«. Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Kristusovo božansko dostojanstvo je bilo potrebno, da je bila premagana smrt.«

Bernardka je najstarejša hči zelo uboge družine, brez znanja in oblasti, krhkega zdravja. Marija jo je izvolila, da bi posredovala njeno sporočilo spreobrnjenja, molitve in pokore, v popolnem soglasju z Jezusovimi besedami: »Vse to si prikril modrim in razumnim ter razodel malim« (Mt 11,25). Tudi kristjani so poklicani, naj na svoji duhovni poti omogočijo, da krstna milost obrodi sadove, da se hranijo z evharistijo in v molitvi zajemajo moč za pričevanje in solidarnost z vsemi svojimi brati in sestrami (prim. nagovor pred Marijinim stebrom na Španskem trgu, 8. decembra 2007). Marija nam torej daje pravo katehezo. Naj nas Marija pouči in vodi na pot, ki vodi v kraljestvo njenega Sina.

Nato »lepa Gospa« v svoji katehezi razkrije Bernardki svoje ime: »Brezmadežno Spočetje sem.« Marija ji razodene izredno milost, ki jo je prejela od Boga, namreč da je bila spočeta brez greha, kajti »ozrl se je na nizkost svoje dekle« (Lk 1,48). Marija je tista žena naše zemlje, ki se je povsem izročila Bogu in od njega prejela posebno pravico, da je njegovemu večnemu Sinu podarila človeško življenje. »Dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). Marija je poveličana lepota, podoba novega človeštva. Ko se Marija pokaže v svoji popolni odvisnosti od Boga, v resnici izraža svojo popolno svobodo, ki je utemeljena v tem, da povsem spozna svoje pravo dostojanstvo. Ta milostni dar se tiče tudi nas, ker nam kaže naše dostojanstvo. Kot možje in žene smo sicer zaznamovani z grehom, a rešeni v upanju, ki nam dovoljuje, da se posvečamo svojemu vsakdanjemu življenju. To je pot, ki jo Marija omogoča človeku. Popolna izročitev Bogu pomeni najti pot resnične svobode. Ko se namreč človek obrne k Bogu, postane zares človek. Najde svojo prvotno poklicanost kot oseba, ki je ustvarjena po Božji podobi in sličnosti.