Služabnik vabi k poslušanju Božje besede in pove, da je že od mladosti poklican za to poslanstvo. Hudo mu je, ker najprej ni imel uspeha, vendar ve, da se ne trudi zaman. Moč je v zvestobi, v kateri se prečiščuje njegovo oznanjevanje. Sledil bom Božjim naročilom in vztrajal, tudi če ne bo odziva. Gospod, daj mi moči, da se bom jasneje zavedal, da me želiš imeti za orodje svoje previdnosti.

Jezus je globoko presunjen zaradi izdajstva. Njegov najbližji učenec ga bo izdal, drugi bodo zbežali, ostal bo sam. Tudi v trenutkih noči in preizkušnje bom ostal buden, da ne bi zatajil prijateljstva z Jezusom in ljudmi. Z Jezusovim usmiljenjem bom gledal na vse, ki bodo padli v noči daru in vere. Gospod, odpusti mi vse padce in izdaje. Čim prej me spet pritegni k sebi.

Sv. Teodoret iz Kira pravi: »Jasno je, da je prerokba namenjena vsem prebivalcem zemlje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasnjuje: »Beseda (Kristus) zbira svoje občestvo tudi med preganjanjem.« Sv. Ciril Jeruzalemski nadaljuje: »To preganjanje se je začelo že tedaj, ko ga je hotel Herod ubiti, a ga je Gospod zakril s senco svoje roke.« Origen razlaga: »Kristus je kot ostra in svetleča puščica, ki zadane zdravilno rano.« Sv. Ambrož pa dodaja: »Vera je tul, kateremu je dodeljeno, da vsebuje to puščico.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Beseda je torej postala močno orožje zveličanja za duhovno osvoboditev.« Teodoret iz Kira ponovno pravi: »Kristusova človeška narava vsebuje tudi kraljevsko, čeprav v obliki služabnika.« Sv. Hieronim razlaga: »Zdi se, kot da bi služabnik postavil na laž Očetovo slavo, saj se zdi, da je njegovo poslanstvo med ljudstvi spodletelo.« »Vendar pa ne smemo pozabiti,« ponovno pravi Teodoret iz Kira: »da je on izgovoril te besede kot služabnik, torej v svoji človeški naravi.« Ciril Aleksandrijski razvija misel naprej: »Na koncu je Kristus položil vse svoje pravice pred Očeta.«

Bernardka je najstarejša hči zelo uboge družine, brez znanja in oblasti, krhkega zdravja. Marija jo je izvolila, da bi posredovala njeno sporočilo spreobrnjenja, molitve in pokore, v popolnem soglasju z Jezusovimi besedami: »Vse to si prikril modrim in razumnim ter razodel malim« (Mt 11,25). Tudi kristjani so poklicani, naj na svoji duhovni poti omogočijo, da krstna milost obrodi sadove, da se hranijo z evharistijo in v molitvi zajemajo moč za pričevanje in solidarnost z vsemi svojimi brati in sestrami (prim. nagovor pred Marijinim stebrom na Španskem trgu, 8. decembra 2007). Marija nam torej daje pravo katehezo. Naj nas Marija pouči in vodi na pot, ki vodi v kraljestvo njenega Sina.

Nato »lepa Gospa« v svoji katehezi razkrije Bernardki svoje ime: »Brezmadežno Spočetje sem.« Marija ji razodene izredno milost, ki jo je prejela od Boga, namreč da je bila spočeta brez greha, kajti »ozrl se je na nizkost svoje dekle« (Lk 1,48). Marija je tista žena naše zemlje, ki se je povsem izročila Bogu in od njega prejela posebno pravico, da je njegovemu večnemu Sinu podarila človeško življenje. »Dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). Marija je poveličana lepota, podoba novega človeštva. Ko se Marija pokaže v svoji popolni odvisnosti od Boga, v resnici izraža svojo popolno svobodo, ki je utemeljena v tem, da povsem spozna svoje pravo dostojanstvo. Ta milostni dar se tiče tudi nas, ker nam kaže naše dostojanstvo. Kot možje in žene smo sicer zaznamovani z grehom, a rešeni v upanju, ki nam dovoljuje, da se posvečamo svojemu vsakdanjemu življenju. To je pot, ki jo Marija omogoča človeku. Popolna izročitev Bogu pomeni najti pot resnične svobode. Ko se namreč človek obrne k Bogu, postane zares človek. Najde svojo prvotno poklicanost kot oseba, ki je ustvarjena po Božji podobi in sličnosti.