Kot v slovesni procesiji vstopijo Izraelci v obljubljeno deželo. Bog jih vodi, zato je v središču skrinja zaveze, ki je kraj Jahveja med ljudstvom in spomin zaveze. Zopet se voda umakne, da lahko gredo čez Jordan. Odkrival bom znamenja Božje ljubezni in poglabljal zvestobo dani obljubi. Gospod, hvala, ker me po padcih in odstopanjih z usmiljenjem vabiš k obnovitvi zaveze.

Jezus pove Petru, da mora biti odpuščanje neomejeno. To razloži v priliki o kralju in služabniku, ki mu odpusti dolg, ta pa ne zna odpustiti podrejenemu, ki mu je dolžan nekaj malega. Trudil se bom odpuščati vsem, ki so mi storili hudo in se zavedal, kako meni Bog odpušča. Gospod, hvala za tvojo zahtevo, da mi boš odpustil, če bom tudi sam odpustil tistim, ki so mi storili hudo.