S Salomonom doživi kraljestvo bogastvo in stabilnost. Obišče ga kraljica iz Sabe in se prepriča o njegovi modrosti in pravičnosti, ki ju je prejel od Boga. Gospoda prosim za dar modrosti in pravičnosti pri svojem poslanstvu. Gospod, čeprav se svet nagiba k drugim vrednotam, me ti vabiš, naj bo pravica temelj mojih korakov. Hvala za vse zglede ljudi, ki mi pri tem pomagajo.

Jezus razlaga množici in učencem, da resničen odnos do Boga ne gre preko posrednikov, ampak se poraja v srcu. Iz čistega srca prihaja to, kar je všeč Bogu. Trudil se bom, da bodo moji nameni skladni z Božjo voljo. Gospod, očisti me temin, da bom mogel ljubiti. Daj mi moči, da se bom boril proti skušnjavam in uporom. Reši me pred umikanjem in lažjimi potmi.

»Pojdite in povejte duhovnikom, naj ljudje prihajajo semkaj v procesih in postavijo kapelo.« To je sporočilo, ki ga je Bernardka prejela od »lepe Gospe« pri prikazanju 2. marca 1858. Že 150 let romarji neprekinjeno prihajajo k votlini Massabielle, da bi prisluhnili njim namenjenemu sporočilu spreobrnjenja in upanja…

Bernardka je najstarejša hči zelo uboge družine, brez znanja in oblasti, krhkega zdravja. Marija jo je izvolila, da bi posredovala njeno sporočilo spreobrnjenja, molitve in pokore, v popolnem soglasju z Jezusovimi besedami: »Vse to si prikril modrim in razumnim ter razodel malim« (Mt 11,25). Tudi kristjani so poklicani, naj na svoji duhovni poti omogočijo, da krstna milost obrodi sadove, da se hranijo z evharistijo in v molitvi zajemajo moč za pričevanje in solidarnost z vsemi svojimi brati in sestrami (prim. nagovor pred Marijinim stebrom na Španskem trgu, 8. decembra 2007). Marija nam torej daje pravo katehezo. Naj nas Marija pouči in vodi na pot, ki vodi v kraljestvo njenega Sina.

Nato »lepa Gospa« v svoji katehezi razkrije Bernardki svoje ime: »Brezmadežno Spočetje sem.« Marija ji razodene izredno milost, ki jo je prejela od Boga, namreč da je bila spočeta brez greha, kajti »ozrl se je na nizkost svoje dekle« (Lk 1,48). Marija je tista žena naše zemlje, ki se je povsem izročila Bogu in od njega prejela posebno pravico, da je njegovemu večnemu Sinu podarila človeško življenje. »Dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). Marija je poveličana lepota, podoba novega človeštva. Ko se Marija pokaže v svoji popolni odvisnosti od Boga, v resnici izraža svojo popolno svobodo, ki je utemeljena v tem, da povsem spozna svoje pravo dostojanstvo. Ta milostni dar se tiče tudi nas, ker nam kaže naše dostojanstvo. Kot možje in žene smo sicer zaznamovani z grehom, a rešeni v upanju, ki nam dovoljuje, da se posvečamo svojemu vsakdanjemu življenju. To je pot, ki jo Marija omogoča človeku. Popolna izročitev Bogu pomeni najti pot resnične svobode. Ko se namreč človek obrne k Bogu, postane zares človek. Najde svojo prvotno poklicanost kot oseba, ki je ustvarjena po Božji podobi in sličnosti.

Svetišče v Lurdu je kraj srečanja z Bogom v molitvi, je kraj služenja bratom, zlasti s sprejemanjem bolnih, ubogih in vseh trpečih. Na tem kraju prihaja Marija k nam kot Mati, ki je vedno pozorna na stiske svojih otrok. V luči, ki izhaja iz njenega pogleda, preseva Božje usmiljenje. Naj se nas dotakne njen pogled, ki nam govori, da nas Bog vse ljubi in nas nikoli ne zapusti! Marija nam tu kliče v spomin, naj ima globoka in ponižna, zaupna in stanovitna molitev osrednje mesto v našem krščanskem življenju. Molitev je nujno potrebna, da bi mogli prejeti Kristusovo moč. »Kdor moli, ne zapravlja svojega časa, tudi če ima položaj vsa znamenja nujnosti in se zdi, da nas sili edino k delovanju« (okr. Deus caritas est, 36). Če pustimo, da nas dejavnosti čisto prevzamejo, zaidemo v nevarnost, da molitev izgubi svoj poseben krščanski pomen in svojo pravo učinkovitost. Molitev rožnega venca, ki je tako draga Bernardki in lurškim romarjem, vsebuje globino evangeljskega sporočila. Vodi nas k premišljevanju Kristusovega obličja. Iz te molitve ponižnih moremo zajemati bogate milosti…

Marijino sporočilo je sporočilo upanja za može in žene našega časa, iz katere koli dežele prihajajo. Marijo rad kličem kot Zvezdo upanja (okr. Spe salvi, 50). Na poteh našega življenja, ki so pogosto tako temna, je Marija luč upanja, ki nas razsvetljuje in nam kaže smer na naši stezi. S svojo privolitvijo, z velikodušno podaritvijo same sebe je Marija odprla Bogu vrata našega sveta in naše zgodovine. Vabi nas, naj tako kakor ona živimo v neomajnem upanju in naj ne poslušamo tistih, ki trdijo, da smo ujetniki usode. Marija nas spremlja s svojo materinsko navzočnostjo sredi dogodkov v življenju posameznikov, družin in narodov. Srečni so možje in žene, ki zaupajo Kristusu, ki je za naše zveličanje daroval svoje življenje in nam podaril svojo Mater, da je naša Mati!